Mesto Bnei Brak, ki ima približno 200.000 prebivalcev in leži malce vzhodno od Tel Aviva, velja za središče ultraortodoksnega judovstva. Po poročanju Deutsche Welle so tamkajšnje lokalne oblasti nedavno začele širiti pločnike in postavljati oznake, namenjene fizičnemu ločevanju moških in žensk.
Vse večji vpliv konservativcev
Pobuda je naletela na ostre kritike in je, kot kaže, začasno ustavljena. Toda manj konservativni Izraelci se bojijo, da bi tovrstne ideje lahko postale sprejemljive tudi drugod, zlasti v luči nedavnih sprememb, ki zadevajo segregacijo v visokem šolstvu.
Ker je obstoj Netanjahujeve vlade odvisen od podpore ultraortodoksnih strank, ni presenetljivo, da je parlament tik pred razpustitvijo potrdil sporno uvedbo segregacije spolov na višjih stopnjah univerz. Poslanci so potrdili zakon, ki univerzam in visokošolskim zavodom omogoča izvajanje ločenih magistrskih in doktorskih študijskih programov za moške in ženske.
Predlagatelji zakona trdijo, da bo ločevanje pripomoglo k boljši integraciji ultraortodoksnih študentov v visoko šolstvo in konservativnim ženskam omogočilo nadaljevanje izobraževanja, ki bi se mu sicer zaradi strogih verskih prepovedi mešanja spolov morale odpovedati.
Vendar pa sekularna opozicija, borci za človekove pravice in lokalne univerze opozarjajo na nevarno politično popuščanje. Univerze so pred glasovanjem ostro protestirale, saj so prepričane, da bo to znižalo akademske standarde na področjih, kot sta medicina in zdravstvo, ženskam pa dolgoročno otežilo dostop do specializiranih poklicev in spodkopalo ustavno zagotovljeno enakopravnost.
Davkoplačevalski denar porabljajo za segregacijo
Da se apetiti po segregaciji pod to vlado selijo v vsakdanje življenje, dokazuje tudi zgoraj omenjen primer iz mesta Bnei Brak. Tamkajšnje oblasti so na pobudo rabinov na eni od ulic že začele postavljati pregrade in nameščati usmerjevalne table, s katerimi bi pešce na javnem pločniku fizično ločili glede na spol.
Namen je bil, da bi moški in ženske ločeno prispeli do tamkajšnjih poročnih dvoran. Po valu ogorčenja javnosti, ki je opozorila, da se davkoplačevalski denar zlorablja za versko segregacijo v javnem prostoru, so dela začasno ustavili, nasprotniki pa so na vrhovno sodišče vložili pritožbo.
Vrhovno sodišče je v preteklosti tovrstne poskuse segregacije po spolu že nekajkrat zatrlo. Leta 2011 je denimo prepovedalo obvezno ločevanje spolov na javnih avtobusih, leta 2017 pa odredilo odstranitev t. i. "znakov za spodobnost", ki so ženskam predpisovali kodeks oblačenja na ulicah mesta Beit Šemeš.
Proti služenju vojaškega roka
Ultraortodoksne skupine imajo vse več moči, saj lahko računajo na zavezništvo z Netanjahujem. Kneset je tako poleg univerzitetne segregacije potrdil še nekaj radikalnih zakonov: omejili so pooblastila državnega tožilca nad vlado, okrepili vladni vpliv nad mediji, proučevanje Tore pa opredelili kot "temeljno vrednoto" državne ustave.
Slednje je premeten politični manever, s katerim želijo konservativci mladim moškim iz svoje skupnosti omogočiti, da jim ne bi bilo treba služiti vojaškega roka, ki je v Izraelu obvezen.
