Kakšnih devet tisoč ljudi je ob pesmi Bog blagoslovi ZDA skočilo na noge, mahalo s plakati, vpilo in snemalo s telefoni, ko se je na odru pokazala zvezda večera, se počasi pomikala proti mikrofonu, mahala nazaj in se na navdušenje množice občasno zazibala v ritmih country uspešnice Leeja Greenwooda. Sobotno vznemirjenje v športni dvorani državne univerze Penn State v kraju State College je bilo pričakovano. Navsezadnje so številni svojo pripadnost in gorečnost dokazali s pet- in večurnim čakanjem. »To je pa pravo zborovanje ... hvala lepa, Pensilvanija,« jim je rekel Donald Trump, ko je začel svoj dvanajsti predvolilni shod v tednu dni.
Pred predsedniškima kandidatoma demokratov in republikancev, Kamalo Harris in Trumpom, je finale finala dolgega predvolilnega boja in časa za predah ni. Za prepričevanje peščice še neodločenih in potencialnih volilcev, naj gredo volit, je treba izkoristiti vsako priložnost. Tu se bo naredila razlika med zmago in porazom 5. novembra. In v ZDA so predvolilna zborovanja ob televizijskih oglasih tradicionalno orodje za nagovarjanje širokega občinstva – ne le tistih, ki se jih udeležijo v živo, ampak vseh, ki o dogajanju berejo in gledajo v medijih ter na družbenih omrežjih. To orodje zna Trump vihteti odlično.
»Ne morem verjeti, da je prišel sem,« se je čudil mladenič med čakanjem na varnostni pregled pred dvorano. Kakšna polovica v vrsti je imela značilne rdeče čepice s Trumpovimi slogani ali pa majice, na katerih so izkazovali domiselnost in brezbrižno odkritosrčnost. »Borite se,« je pisalo na eni ob znameniti fotografiji Trumpa z dvignjeno roko takoj po atentatu nanj julija letos v Buterju na zahodu Pensilvanije. »Zgrešil si, pi*dun,« je pisalo drugi, brez zvezdice. »Sem za obsojenega zločinca,« je pisalo na tretji. Nekateri so prišli od glave do pete odeti v Trumpove insignije. Kakšna polovica pa je bila študentov. Dvorana Bryce Jordan Center, kjer se igra tudi nacionalna študentska košarkarska liga, stoji sredi univerzitetnega mesta, ki je del volilno precej izenačenega okrožja. Tu se da kaj pridobiti, morda tudi med mladimi, in v Pensilvaniji bo, kot pravi kliše, štel vsak glas.
Predvolilni shodi so podobni koncertom velikih zvezd. Preden stopijo na oder, pride nekaj predskupin. Med njimi je bila razvpita kongresnica iz Georgie Marjorie Taylor Greene, ki je zadnje čase na tapeti zaradi trditve, da vlada z vesoljskimi laserji nadzira vreme in orkane pošilja nad republikanska območja. Tokrat ni bila kontroverzna, je pa poudarila, da bo na volitvah zelo podrobno spremljala štetje glasov, da ne bi šlo kaj narobe. Slišat je bilo nekoliko zlovešče; vprašanje, kaj se bi zgodilo, če Trump volitve izgubi, bo nad ZDA viselo še dober teden dni. Nastopilo je še nekaj lokalnih politikov ter visoki svetovalec Stephen Miller. Potem je prišel Donald Trump.
Harrisova poskusila z Beyonce
Bivšemu republikanskemu predsednike je iz zborovanj uspelo narediti kontroverzne veledogodke. »Trump se na predvolilnih shodih obnaša v svojem slogu, žali druge, neodvisne volilce pa skuša prepričati s tem, da jih zabava,« pravi dr. Rober Speer, profesor in predstojnik političnih ved z univerze Penn State. Na zborovanja pripelje Elona Muska ali na odru pol ure samo pleše ali navrže izjavo, ki jo potem premleva vsa srenja, denimo nedavno o intimnem premoženju znamenitega pokojnega igralca golfa. Škodovati mu besede tako ali tako očitno ne morejo. »Eno je govorjenje, a mene bolj zanima politika,« je rekel Mark, lokalni prostovoljec, ki je s soprogo spremljal govor. Trump zna poskrbeti, da se o njegovih shodih govori in zato pride še več ljudi. Harrisova poskuša temu nekako slediti. Te dni je v Hustonu na oder pripeljala pevko Beyonce in prišlo je 30.000 ljudi, kar je največ od vseh dosedanjih zborovanj demokratke. Le da so bili nekateri potem zelo razočarani, ker Beyonce ni nič zapela.
Ker Trump privablja tudi veliko radovednežev, ki pridejo samo pogledat, del občinstva dogodke običajno predčasno zapušča. Trajajo namreč ure dolgo, Trump pa po pravilu zamuja, v petek v Michiganu denimo skoraj tri ure, v State Collegeu poldrugo uro. Ima 78 let in demokrati mu poskušajo na vsak način pripisati pešanje, kot so ga republikanci Joeju Bidnu, toda njegova kondicija je zavidljiva. Oktobra je imel že 27 shodov, za včeraj pa napovedanega še enega, »kronskega« v newyorški dvorani Madison Square Garden, ki je rezervirana za največja imena. In v soboto je bil v State Collegeu za govorniškim odrom več kot 75 minut. »Obljubljam vam, da bom hitro sklestil inflacijo in cene ter ustavil invazijo nezakonitih kriminalcev v našo državo ... in vrnil vam bom ameriške sanje. Kar je Kamala uničila, bom jaz popravil,« je rekel, potem pa premlel vse, od nedokazanih trditev o divjanju venezuelskih tolp v Koloradu do hidravličnega lomljenja. Preden je končal, je dvorano zapustila kakšna tretjina občinstva.
