Družbeni omrežji, kot sta facebook in instagram, močno vplivata na demokracijo in tudi na naše življenje in samopodobo, pri čemer so še posebej izpostavljeni otroci in najstniki, je opozorila ameriška žvižgačka Frances Haugen v spletnem pogovoru o nevarnostih družbenih omrežij, ki ga je organiziral zavod Vsak. To je žvižgačka, ki je lani pustila službo pri Facebooku in javnosti razkrila več deset tisoč spornih dokumentov. Kot je dejala, se ji zdi pomembno, da žvižgači ob razkritjih ne ostanejo sami in poiščejo podporo v krogu prijateljev, družine in širšem družbenem okolju, pri čemer so lahko v veliko pomoč nevladne organizacije, ki jim lahko priskrbijo pravno zaščito in podporo.
Kaj je bil motiv za njena razkritja? Podjetja maksimirajo dobičke ne glede na ceno, pri čemer še posebno škodljivo vplivajo na otroke, pravi. V pogovoru se je dotaknila tudi državnozborskih volitev v Sloveniji in dejala, da kar zadeva vpliv družbenih omrežij na demokratične razprave in volitve, Slovenija ni nobena izjema.
Spodbujajo zasvojenost in lepotne ideale
Metaverse, kamor spadata tudi facebook in instagram, zasvojenost z družbenimi omrežji še spodbuja, ob tem ustvarja tesnobo, negativno vpliva tudi na razvoj in zdravje otroških oči, je opozorila žvižgačka. Prepričana je, da bi morali opraviti več raziskav, ki naj potrdijo, ali je produkt sploh varen. Frances Haugen meni, da bomo čez pet let ugotovili, kako veliko škodo so tehnološki izdelki naredili otrokom. Nevarnosti zaradi zasvojenosti se podjetja predobro zavedajo, a zavirajo poročanje o tem.
Interna raziskava je recimo pokazala, da instagram izrazito negativno vpliva na duševno zdravje mladih, a kljub temu odgovorni niso ukrepali. Z instagramom je mogoče povezati porast depresije, tesnobe in prehranskih motenj, kot je anoreksija, je opozorila. In ponazorila s primerom, kako mladi spremljajo recepte za zdravo hrano – algoritem namreč hitro privede do prikazovanja sporočil, ki napeljujejo k anoreksiji. Izpostavila je še problem lepotnih filtrov, ki škodljivo vplivajo na razvoj samopodobe. Pojasnila je, da filtri temeljijo na proporcih, ki veljajo za lepe. »Namesto da bi spodbujali raznolikost in lepoto vsakega posameznika, ustvarjajo ideale,« je dejala. Opozorila je še na rasizem, saj filtri dajejo prednost belski rasi. »Filtri sporočajo: bolj bel ko si, več si vreden in manj popravkov bo naredil filter,« je poudarila.
Spregovorila je tudi o spornih vsebinah na facebooku, ki jih algoritmi sicer zaznajo, a jih je preveč, moderatorjev pa premalo, da bi lahko učinkovito ukrepali. Podjetja še predobro vedo, kako bi lahko naredili družbena omrežja varna za otroke, vedo, kako namestiti varovalke, s katerimi bi zamejili uporabo, a tega ne počno, ker bi to slabo vplivalo na njihov dobiček. O nevarnostih zaradi zasvojenosti podjetja ne poročajo, hkrati pa sistematično zavirajo neodvisne raziskave s tega področja.
Krepijo razdiralna sporočila
Družbena omrežja so zasnovana tako, da krepijo razdiralna sporočila, zato facebookov algoritem škoduje demokratični razpravi. Družbeni mediji so ne le bolj izpostavljeni širjenju dezinformacij, ampak jih celo spodbujajo. »Utrjujejo najbolj senzacionalistične vsebine v škodo ravnovesja in dejstev. Ne moremo se zanesti na same platforme, da bodo to uredile, potrebujemo zakonsko ureditev in transparentnost, da bi omejili te grožnje,« je še dejala in sklenila, da bi morali ukrepe, ki vodijo k odgovornosti, predpisati z zakonom in zagotoviti, da bodo platforme varne za uporabnike, še posebno za otroke.
Uporabniki spletnih omrežij so torej podvrženi lažnim informacijam. Politični analitik Alem Maksuti meni, da bi se morali proti njim boriti z izobraževanjem tako znotraj šolskega sistema kot v medijih. »Veliko je odvisno od politične in siceršnje pismenosti – volilci, ki so tudi uporabniki spletnih družbenih omrežij, naj informacije preverijo in si ustvarijo mnenje,« svetuje. Meni, da bi zakonsko na ravni države težko prišlo do resnejših sprememb, ki bi vpliv omrežij zamejile, bi pa o strukturnih spremembah, ki bi vplivale na medijsko krajino, lahko razpravljali v naslednjem mandatu.
Problematično je tudi kopičenje lažnih profilov, kar je še posebno razvidno na twitterju. »Politično pismeni bodo opazili, da predsednik vlade retvita določene anonimne profile, za katere se ve, da so člani njegove stranke. Ko izražamo svoja stališča prek družbenih omrežij, bi se morali izrekati z imenom in priimkom, ne pa da se žali ljudi prek anonimnih profilov. Gre za stanje duha v naši družbi. A ne moremo trditi, da so vsi politiki isti, ne gredo se vsi teh umazanih kampanj,« sklene Maksuti. x
