Lahko bi rekli, da razmeroma novi prvi minister (premier) Škotske in vodja vladajoče Škotske nacionalne stranke (SNP) Humza Yousaf prehiteva dogodke in da je pretiran optimist. Morda pa samo spreminja taktiko. Politični nasprotniki na Škotskem mu očitajo, da je izgubil stik s stvarnostjo in da zlorablja javni denar ter čas državne uprave za sanjarjenje in promocijo neodvisnosti, namesto da bi reševal žgoče škotske probleme, od draginjske krize do nesprejemljivih čakalnih dob v javnem zdravstvu.
Prehitevanje dogodkov
Konservativci in tudi laburisti na Škotskem ter v Londonu zavračajo škotsko neodvisnost. Konservativna vlada Rishija Sunaka, kot pred njo vladi Liz Truss in Borisa Johnsona, zavrača tudi pogovore o drugem referendumu o neodvisnosti, odkar je vrhovno sodišče lani novembra soglasno razsodilo, da ga škotski parlament ne more razpisati brez soglasja britanskega parlamenta. SNP, ki se pod novim vodstvom še ni odločila, ali bo naslednje britanske parlamentarne volitve razglasila za de facto referendum o neodvisnosti (o »rezultatu« bi sklepali glede na višino podpore, ki bi jo na volitvah dobila SNP), pa zaradi nepripravljenosti na pogovore izraža ogorčenje. Londonu je pripisala zanikanje škotske demokracije: »Ta razsodba vrhovnega sodišča potrjuje, da pojem Združenega kraljestva kot prostovoljnega partnerstva narodov, če je sploh kdaj bil realnost, ni več realnost,« pravijo.
Yousaf je očitno spremenil taktiko. S prehitevanjem dogodkov. Začasno se ne posveča razpravam o drugem referendumu, ampak kar pripravam na neodvisno Škotsko. Ta teden je predstavil že peti del vladne bele knjige z naslovom Izgradnja nove Škotske. Peti del govori o državljanstvu v neodvisni Škotski, v katero trdno verjame, čeprav vrsta raziskav kaže, da je podpora javnosti manj kot 50-odstotna. Glede na dokument bi se neodvisna Škotska odločila za podoben model državljanstva, kot ga ima Irska. Ljudje, ki živijo kjerkoli na svetu, bi lahko zaprosili za škotsko državljanstvo, če je eden od staršev Škot. Državljani EU, ki so živeli na Škotskem in drugje v Združenem kraljestvu pred zadnjih dnem prehodnega obdobja po brexitu (31. december 2020), bi avtomatično dobili stalno prebivališče na Škotskem. Otroci, rojeni na Škotskem po neodvisnosti, bi avtomatično postali škotski državljani, če je vsaj eden od staršev škotski ali britanski ali irski državljan ali ima stalno bivališče na Škotskem, v kateri bodo dobrodošli kot škotski državljani vsi Britanci, ki se bodo po glasovanju za neodvisnost odločili za preselitev na Škotsko. Dobrodošli bodo tudi »novi Škoti, vključno z ukrajinskimi in sirskimi begunci«. Premier Humza Yousaf pravi, da bi se sam odpovedal britanskemu državljanstvu.
Neodvisnost za rešitev problemov
Yousaf, ki se razglaša za ponosnega škotskega Pakistanca, je dejal, da bo zaradi tega vključujočega pristopa Škotska privlačna za veliko več ljudi, ki jih potrebuje tudi zaradi demografskih izzivov, s katerimi se sooča zaradi vse starejšega prebivalstva in vse manj delovno sposobnih ljudi. Povedal
je tudi, da bo škotska vlada nadaljevala objavljanje dokumentov v prid neodvisnosti.
Kritikom, ki mu pripisujejo obsedenost z nerealno neodvisnostjo in mu svetujejo, naj raje rešuje realne probleme, odgovarja, da je neodvisnost neločljivo povezana z reševanjem škotskih problemov. »Škotski problemi so posledica dolgoletne stroge varčevalne politike britanske konservativne vlade, ki je Škoti niso izvolili, brexita, za katerega Škoti niso glasovali, in draginjske krize, ki so nam jo vsilili. Zato je neodvisnost ključna. Neodvisna sodobna Škotska bo vključujoča, napredna in bogata država,« je dejal.
