Poraba primarne energije zajema celotno energetsko porabo posamezne države, in sicer porabo v energetskem sektorju, izgube pri pretvorbi (npr. iz nafte ali plina v elektriko) in distribuciji ter porabo končnih odjemalcev, so pojasnili v evropskem statističnem uradu.
Z lansko porabo 1202 milijona ton naftnega ekvivalenta se je EU približala cilju za leto 2030, ki je postavljen pri 992,5 milijona tonah. Razkorak se je tako zmanjšal na 21,1 odstotka, je v današnji objavi zapisal Eurostat.
Poraba primarne energije v EU je bila doslej najvišja leta 2006, ko je znašala 1511 milijonov ton naftnega ekvivalenta. S tem je za 52,3 odstotka presegala cilj za leto 2030.
Končna raba energije - ki zajema vso porabo končnih odjemalcev, kot so gospodinjstva, industrija in kmetijstvo, ne pa tudi porabe v energetskem sektorju - je medtem lani znašala 900 milijonov ton naftnega ekvivalenta, kar je 0,7 odstotka več kot leta 2023. Razkorak do ciljnih 763 milijonov ton za leto 2030 je porasel s 17,2 na 18 odstotkov.
Najnižja končna poraba energije v EU je bila doslej zabeležena leta 2020, ko je znašala 893 milijonov ton naftnega ekvivalenta.