V Siriji že več dni potekajo praznovanja ob obletnici padca Asadovega režima, ko je samodržec v nekaj dneh padel po hitrem napredovanju uporniške islamistične milice Hajat Tahrir al Šam. Na današnji dan padca režima pričakujejo največja slavja. Po Asadovem pobegu v Sirijo je vodenje države prevzel vodja milice Ahmed Al Šara, ki je postal tudi začasni predsednik države. Uradna praznovanja so načrtovana na osrednjem trgu Umajad v Damasku in v drugih delih države. Pričakujejo tudi vojaške parade.
V letu dni se je v Sirijo vrnilo 1,2 milijona beguncev. Ti sicer pomagajo pri rasti gospodarstva, a potrebe prebivalcev v državi ostajajo precejšnje. Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev ocenjuje, da pomoč še vedno potrebuje približno 16,5 milijona ljudi.
Vnovične obljube za obnovo
Predsednik Al Šara je pred današnjimi slovesnostmi že opravil jutranje molitve v Veliki damaščanski mošeji v Damasku. Oblečen je bil v vojaško uniformo, podobno tisti, ki jo je nosil med zmagovito uporniško kampanjo, ki jo je vodila njegova islamistična skupina Hajat Tahrir al Šam.
Al Šara je obljubil, da bo zgradil pravično in močno Sirijo. »Od severa do juga in od vzhoda do zahoda bomo, če bo bog dal, obnovili močno Sirijo s strukturo, ki bo ustrezala njeni sedanjosti in preteklosti,« je dejal po poročanju sirske tiskovne agencije Sana. Prehodno obdobje v Siriji naj bi trajalo štiri leta. V tem času naj bi vzpostavili temeljne zakone in novo ustavo ter slednjič izvedli tudi prave volitve. Prve letošnje so potekale prek elektorskega sistema, prinesle pa so prevlado sunitskih moških v parlamentu.
Številni premiki, a izzivi ostajajo
Za Sirci je sicer leto velikih sprememb. Država je stopila na pot normalizacije odnosov z ZDA, Turčijo, Katarjem in Savdsko Arabijo. Tudi EU je proti Siriji odpravila večino sankcij, podobno kot je to storil ameriški predsednik Donald Trump. Ob veliki mednarodni naklonjenosti novemu začetku se je nova vlada spopadala s sektaškim nasiljem na obalnem pasu, kjer so bili napadeni alaviti, delno so jih očitno napadli tudi pripadniki novih varnostnih sil.
Prav tako so bile močne napetosti na druzijskem jugu, kjer je prišlo do napetosti v regiji Suvajdi, varnostne sile države pa dejansko niso mogle poseči v regiji, ker se je proti namestitvi jasno izrekel Izrael. Ta še naprej tudi nadzoruje dodatne dele sirskega ozemlja, ki ga je zasedel po padcu Asadovega režima. Da namerava Izrael ostati v varovalnem pasu v južni Siriji, je premier Benjamin Netanjahu povedal na nedeljskem srečanju z izraelskimi veleposlaniki. Dejal je, da Izrael upa, da bo dosegel sporazum o demilitarizaciji južne Sirije, vendar želi ostati na območjih, ki jih nadzoruje. Začasni predsednik Ahmed Al Šara je medtem Izrael obtožil, da izvaža krizo v druge države in »se bori proti duhovom«. Po mnenju Netanjahuja je izraelska vojaška prisotnost v Siriji nujna za zagotovitev varnosti izraelskega prebivalstva in preprečevanje napadov z obmejnih območij. Prav tako Izrael želi zaščititi versko manjšino druzov v Siriji, ki veljajo za zaveznike Izraela.
Izzive ima nova administracija tudi z vključevanjem prokurdskih sil (SDF) s severa države v skupno vojsko. Te bi želele v skupnih enotah ohraniti svojo avtonomijo, to pa si želi na severu države ohraniti tudi tamkajšnja kurdska administracija, ki je z Rožavo vzpostavila državo v državi.
