Po torkovih izraelskih parlamentarnih volitvah, že petih v manj kot štirih letih, kaže, da se 73-letni Benjamin Netanjahu, ki ima najdaljši premierski staž v zgodovini Izraela, vrača na oblast predvsem s pomočjo zaveznikov na skrajni desni. Rezultati sicer niso dokončni, saj so do sinoči prešteli okoli 88 odstotkov glasovnic, vendar zmaga desnosredinskega bloka praktično ne more biti več ogrožena.

Netanjahujeva stranka Likud (Utrditev), ki je bila zadnjih 17 mesecev v opoziciji, je še osmič zapored na parlamentarnih volitvah dobila največ glasov. Tudi tokrat bo najverjetneje dobila 31 ali 32 sedežev v 120-članskem knesetu, tako kot na zadnjih volitvah marca lani. Na drugem mestu je liberalna stranka Ješ Atid (Obstaja prihodnost), ki je pod vodstvom sedanjega 58-letnega sredinskega premierja Jaira Lapida, glavnega Netanjahujevega tekmeca v boju za vodenje države, dobila 24 poslancev. Kot največja vladna stranka jih je imela doslej 17.

Radikalna stališča partnerjev bodo težava za premierja

Netanjahu lahko računa na potrebno podporo večine poslancev, saj desnemu bloku napovedujejo 65 poslanskih sedežev. Vlado pa bo očitno sestavljal s verskimi strankami in skrajno desnico, ki je v Izraelu vse močnejša predvsem zaradi široke podpore med mladimi. Tako je s 14 poslanci (doslej jih je imela sedem) postala tretja najmočnejša sionistična lista, navezava rasističnega verskega skrajneža Bezalela Smotricha in še enega skrajnega desničarja Itamarja Bena Gvira, zaradi katerih bo verjetna bodoča Netanjahujeva vlada najbolj desna doslej, njuna stališča pa lahko Netanjahuju prinesejo težave tudi na mednarodnem odru. Oba skrajneža se na primer zavzemata za izgon »nezvestih« izraelskih državljanov palestinskega rodu iz Izraela, za streljanje s pravimi naboji na Palestince, ki mečejo kamne in molotovke, in za zagotovitev imunitete izraelskim vojakom na Zahodnem bregu, ki ga je seveda treba priključiti Izraelu. »Čas je, da postanemo gospodarji v svoji državi,« je po prvih začasnih volilnih rezultatih dejal Ben Gvir, ki je še pred enim mesecem s pištolo meril v Palestince v anektiranem palestinskem Vzhodnem Jeruzalemu, zdaj pa bi rad postal notranji minister. »Krepitev strank verske skrajne desnice kaže, da sta v izraelski družbi v vzponu ekstremizem in rasizem, katerih žrtev je naše ljudstvo že vrsto let,« je dejal palestinski premier na Zahodnem bregu Mohamed Štajeh.

Na četrtem mestu je z 12 poslanci sredinska Nacionalna koalicija Benija Ganca, ki je zdaj v Lapidovi vladni koaliciji. V kneset se je uvrstilo vsega deset strank, ki so morale za to prestopiti 3,25-odstotni prag. Med njimi sta vsaj dve stranki Arabcev oziroma Palestincev z izraelskim potnim listom.

Nejasna usoda sodnega
procesa zaradi korupcije

Volitve je povzročil razpad koalicije, v katero so se lani po začetku sodnega postopka proti Netanjahuju zaradi korupcijskih afer povezale zelo različne stranke, od levosredinskih do desnih. Očitno pa ga tudi tri obtožnice niso politično oslabile. S sodnim procesom je najbrž povezan tudi njegov program pravosodnih reform. Premierskega položaja si zdaj najbrž želi predvsem zato, ker upa, da mu bo kneset kot predsedniku vlade zagotovil imuniteto, morda bi z absolutno večino dosegel tudi opustitev sodnega postopka. Vsekakor premierju ni treba odstopiti, dokler mu ni dokazana krivda.

Netanjahu, ki je vodil izraelske vlade v letih 1996–1999 in 2009–2021, trdi, da je nedolžen. Med drugim je obtožen spreminjanja zakonodaje v prid lastnika najbolj branega izraelskega časopisa, ki naj bi zato zelo dobro pisal o njem.