Po več kot letu dni dogovarjanja so Slovenija, Italija in Hrvaška dosegle preboj pri želji povečanja nadzora na zunanji meji EU, da bi zajezile nezakonite migracije. Ministri za notranje zadeve Slovenije, Hrvaške in Italije Boštjan Poklukar, Davor Božinović in Matteo Piantedosi so namreč dokončno dogovorili vzpostavitev tristranskih policijskih patrulj policij na zunanjih mejah Hrvaške, šefi vseh treh policij (Nikola Milina, Italije Claudio Galzerano in Slovenije Damjan Petrič) pa so memorandum o takšnem sodelovanju včeraj tudi že podpisali.
Želijo, da patrulje postanejo model sodelovanja za druge
Gre za nov ukrep proti v boju proti tihotapcem ljudi in nezakonitim migracijam, za katerega ministri upajo, da bo tudi za druge države postal vzorčni primer regionalnega sodelovanja. Takšno sodelovanje bi si želeli videti znotraj EU kot tudi izven meja sedemindvajseterice. Zaradi tako vzpostavljenega čezmejnega sodelovanja daleč onstran italijanskega in slovenskega ozemlja še ne bodo odpadle vzpostavljene mejne kontrole na italijansko-slovenski in slovensko-hrvaški meji. »Gre za enega od pogojev, da bo možno ukiniti notranjo kontrolo,« je vzpostavitev tristranskih patrulj pojasnil minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. »Cilj našega sodelovanja ni bil, da se osredotočamo na vzpostavljanje nadzora na notranjih mejah, ampak da vzpostavimo nadzor na mejah EU,« je pomen novih patrulj izpostavil Piantedosi.
Najprej bodo skupne patrulje poskusno vzpostavili za 3 mesece. Nato bodo preučili, kako se je ukrep obnesel, je pojasnil Piantedosi. Kje bodo patrulje vzpostavljene še ni jasno, je pa minister Davor Božinović dejal, da so zaradi nezakonitih migracij najbolj obremenjene karlovška, liško-senska in moslovaška županija. Za to bo potrebno sedaj izdelati še načrt delovanja policijskih patrulj. Vsekakor pa bo po treh mesecih njihovega delovanja na terenu narejena evalvacija, na osnovi katere bodo prilagodili načrt delovanja. Evalvacije patrulj bodo nato potekale vsakih šest mesecev. Delovanje patrulj bo financirano preko posebnega evropskega sklada, preko katerega se financirajo programi za ponovno vzpostavitev delovanja schengna. »Gre za bolj učinkovit model (preprečevanje nezakonitih migracij, op. p). Prepričan sem, da predstavlja model, kako se bo EU v prihodnje borila proti sekundarnim migracijam,« je poudaril Božinović.
Spodbudni rezultati in čakanje na BiH
Z vzpostavljanjem tristranskih patrulj bo bolj zavarovana hrvaška zunanja kopenska meja, za katero minister Božinović rad poudarja, da jo kljub njeni dolžini hrvaška policija zmore sama nadzorovati. Še vedno pa na bosanski strani ni dodatne evropske pomoči tamkajšnji policiji. Enote Evropske mejne in obalne straže (Frontex) za ozemlje BiH so sicer dogovorjene, sporazum je bil decembra lani parafiran, a se zaradi nedavne aretacije ministra za varnost Nenada Nešića zaradi sumov korupcije po naših informacijah zapleta s tem, kdo bo podpisnik sporazuma. Minister Poklukar si sedaj želi, da bi do podpisa sporazuma čim prej prišlo in bi tako Frontex pomagal pri varovanju zunanje meje EU in območja schengna.
Rezultati regionalnega sodelovanja za preprečevanje nezakonitih migracij so za ministre že sedaj spodbudni. Minister Božinović je izpostavil, da je leta 2024 na hrvaško ozemlje vstopilo 38 odstotkov manj nezakonitih migrantov kot leto poprej. Piantedosi je izpostavlja nedavno poročilo Frontexa o migracijah za leto 2024, v katerem je bilo ugotovljeno, da se je nasploh število nezakonitih migrantov v EU lani krepko zmanjšalo: na balkanski poti za 78 odstotkov, na sredozemski poti pa za 59 odstotkov. V Italiji je zato premierka Giorgia Meloni zadovoljna, da so italijanski ukrepi delovali. Enako je menil tudi Piantedosi: »Upadu na balkanski poti se nedvomno lahko zahvalimo tudi prizadevanjem Italije.«
