Urad za okrevanje in odpornost, ki koordinira porabo sredstev za okrevanje, je komisiji posredoval zahtevek za plačilo petega in šestega obroka za nepovratna sredstva ter tretjega obroka za posojila.
Mehanizem EU za okrevanje po koronski krizi temelji na izpolnjevanju reformnih ukrepov oz. izvajanju naložb in uresničevanju ciljev raznih politik. Ti so določeni v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost. Tokratnih slovenski zahtevek temelji na izpolnitvi 27 mejnikov in ciljev, katerih uresničevanje bodo zdaj preverile službe komisije.
Z izvedbo petega obroka, katerega skupna bruto vrednost je skoraj 232,2 milijona evrov, je povezanih 11 mejnikov oz. ciljev, so sporočili iz urada za okrevanje in odpornost. Med vidnejšimi mejniki je predložitev zakonodajnega predloga za celovite spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v DZ. Vlada je predlog pokojninske reforme v DZ poslala v začetku maja, prvo parlamentarno obravnavo je že prestal, mu pa ob sprejemu grozi možnost naknadnega zakonodajnega referenduma.
Del obroka sta tudi dva mejnika, povezana z izvedbo reforme za vzpostavitev enotne sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe, in sicer začetek veljavnosti zakona o dolgotrajni oskrbi in z njim povezanih podzakonskih aktov. Del obroka so tudi mejniki, povezanimi z naložbami. Z oddajo javnega naročila se je tako začela gradnja infekcijske klinike ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra. Vzpostavljenih je bilo tudi 40 medkrajevnih optičnih povezav s hitrostjo 100 gigabitov na sekundo, ki povezujejo podatkovna vozlišča javnih zavodov na področju raziskovanja.
Z izvedbo šestega obroka v skupni bruto vrednosti 230,6 milijona evrov, je medtem povezanih 15 mejnikov oz. ciljev. Med vidnejšimi mejniki so začetek veljavnosti zakona, ki pomeni izvedbo reforme plač v javnem sektorju, sprejem zakona o vzpostavitvi stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa, ki je bil dokončno potrjen minuli teden, in prav tako minuli teden sprejeta novela zakona o urejanju trga dela v delu, povezanem z zahtevami na področju zavarovanja za primer brezposelnosti, z namenom zmanjšanja vrzeli med starostjo ob odhodu s trga dela in zakonsko določeno upokojitveno starostjo (rahljanje t. i. mostu do upokojitve).
Tudi na naložbenem delu pogojev za črpanje sredstev iz šestega obroka so bile izvedene številne aktivnosti. Med drugim so 204 izobraževalni zavodi dobili optično povezavo s hitrostjo nad enim gigabitom na sekundo, več kot 11.000 strokovnih in vodstvenih delavcev na področju izobraževanja je opravilo usposabljanje za pridobitev digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj.
Na področju gospodarstva je 23 konzorcijev, v katerih je vključenih 126 podjetij, pripravilo in izvaja strategijo za digitalni razvoj, 164 podjetjem so bila odobrena sredstva za prehod v krožno gospodarstvo. V okviru obroka država uveljavlja tudi dokončanje projektov nadgradnje železniških postaj v Grosupljem in Domžalah, so pojasnili na uradu za okrevanje in odpornost.
Prav tako je po oceni pristojnega ministrstva izpolnjen edini mejnik na tretjem posojilnem obroku, in sicer začetek veljavnosti zakonodajnih aktov in predpisov o izvajanju javnih služb varstva okolja. Vrednost posojilnega obroka sicer znaša skoraj 39,6 milijona evrov.
Skupaj obroki dosegajo 502 milijona evrov bruto. Zaradi sorazmernega upoštevanja predplačila nepovratnih sredstev, ki jih je Slovenija prejela na začetku izvajanja načrta za okrevanje septembra 2021, lahko država prejme maksimalni znesek izplačila v okvirni višini 440 milijonov evrov neto.
Za izvedbo naložb in reform na podlagi nacionalnega načrta za okrevanje je Sloveniji do konca leta 2026 na voljo 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 613 milijonov evrov posojil iz mehanizma za okrevanje. Evropska komisija je Sloveniji do danes izplačala 49,3 odstotka vseh sredstev oziroma 41,7 odstotka nepovratnih sredstev in 69,5 odstotka posojil. Za izvedene projektne aktivnosti je država nosilcem projektov do danes izplačala 920 milijonov evrov.
