Države članice Nata so v sporočilu za javnost obsodile torkovo odločitev Rusije, da tudi formalno izstopi iz sporazuma o omejevanju konvencionalnih (nejedrskih) vojaških sil v Evropi (CFE). Zaradi njenega izstopa so tudi same zamrznile sporazum, tako da ga bodo prenehale upoštevati, dokler ne bi to spet postalo smiselno. »Začasna odprava obveznosti, ki izhajajo iz CFE, bo okrepila obrambno moč zavezništva in sposobnost odvračanja agresije, saj ne bodo več veljale omejitve, ki so vplivale na naše načrte, namestitve naših sil in vojaške manevre,« je dejal Jake Sullivan, svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost, ki je glede zunanje politike drugi ali tretji najvplivnejši politik Bele hiše. Vse navedeno tudi pomeni, da med Rusijo in ZDA oziroma Natom ni več izmenjave vojaških informacij.
Sporazum je bil uspeh za Nato
Sporazum CFE so novembra 1990 po več letih pogajanj med Natom in Varšavskim paktom oziroma med ZDA in Sovjetsko zvezo podpisale članice obeh vojaških zavezništev, s tem da je tedaj Varšavskemu paktu ostalo samo še nekaj mesecev življenja. Oba pakta sta se med drugim zavezala, da nobeden ne bo imel več kot 20.000 tankov, 20.000 topov, 30.000 oklepnih vozil, 6800 vojaških letal in 2000 vojaških helikopterjev. Sporazum CFE je zato vodil v uničenje okoli 100.000 kosov večjega orožja, kot so tanki, oklepna vozila, topovi in vojaški helikopterji, največ v sovjetski vojski. Uničevanje orožja so lahko spremljali oficirji iz drugih držav. Sporazum je zagotavljal izmenjavo informacij, njihovo preverjanje na terenu, vojaško inšpekcijo neposredno v vojaških enotah druge države podpisnice in satelitsko spremljanje njene vojske.
Sporazum CFE, ki je začel veljati po razpadu Sovjetske zveze leta 1992, je bil velik uspeh za Nato in prozahodne nekdanje članice Varšavskega pakta, brez njega bi imela namreč Rusija ob koncu hladne vojne znatno premoč v konvencionalnem orožju. Dolgo časa je veljal za temelj evropske varnostne arhitekture po koncu hladne vojne. Leta 2007 pa je Rusija sporočila, da ne bo več spoštovala obveznosti sporazuma oziroma da jih je zamrznila. To je bil predvsem njen odgovor na ameriški protiraketni ščit v novih vzhodnih članicah Nata, ki se je rodil pod administracijo Georgea Busha mlajšega in so ga v Moskvi dojeli kot grožnjo Rusiji. Poleg tega se je s širitvijo Nata povečala oborožitev zavezništva s konvencionalnim orožjem, kar je bilo po trditvah Kremlja v nasprotju s temeljnimi izhodišči sporazuma CFE.
Pika na i je bila zadnja širitev zveze Nato
Dokončno je Rusija iz sporazuma izstopila v začetku tedna, kar je sicer Putin napovedal že maja. Kot razlog so v Moskvi navedli ameriško spodkopavanje evropske varnostne arhitekture, kot se je vzpostavila po koncu hladne vojne. Za Kremelj je nesprejemljiva zlasti zadnja širitev Nata. Rusko zunanje ministrstvo je tako ocenilo, da vstop Finske in verjetno kmalu še Švedske v Nato pomeni smrt CFE. Članice Nata naj bi tako, kot pravijo v Moskvi, znova kršile omejitve, ki jih je predvideval CFE. Vsekakor je udarec za Putinov režim že to, da bodo Natove baze odslej tudi ob rusko-finski meji, ki je dolga 1300 kilometrov. Konec je tamponske cone med Rusijo in Natom s Finsko in Švedsko. »Prepričane v svojo zmago v hladni vojni so ZDA sprožile širjenje Nata, zavezniške države pa so začele odkrito zaobhajati skupinske omejitve (oboroževanja), ki jih je določil sporazum. CFE v svoji izvirni obliki je tako izgubil stik z realnostjo,« je ob odstopu od sporazuma navedlo rusko zunanje ministrstvo in dodalo, da si je Rusija prizadevala za njegovo posodobljenje z dogovorom, ki so ga dosegli leta 1999, a ni nikoli obveljal, ker ga na Zahodu niso ratificirali.
Vojna v Ukrajini je prispevala k odpravi tudi drugih pomembnih sporazumov o nadzoru oboroževanja, ki so več desetletij omejevali vojaške sile v Evropi, tako konvencionalne kot jedrske. Pred enim tednom je Rusija izstopila iz sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov.
