Arthurja Leeja Burtona so usmrtili v zaporu Huntsville v Teksasu. Na smrt je bil obsojen zaradi umora matere treh otrok, ki jo je julija 1997 napadel med tekom v bližini njenega doma v Houstonu in jo zadavil z vezalkami njenih čevljev.

Njegovi odvetniki so na vrhovnem sodišču zahtevali odlog usmrtitve in trdili, da bi moral biti zaradi neprištevnosti oproščen. Sodišče je njihovo prošnjo v sredo brez komentarja zavrnilo.

To je tretja usmrtitev, ki so jo od januarja izvedli v Teksasu, in enajsta letos v ZDA.

Še ena usmrtitev je predvidena v Utahu, kjer bo to prva usmrtitev v tej zvezni državi po 14 letih. V Salt Lake Cityju naj bi z injekcijo usmrtili Taberona Honieja, obsojenega zaradi spolnega napada in umora matere svojega nekdanjega dekleta leta 1998. 

Veliko držav jo še vedno izvaja

Smrtna kazen, ki je sporno in družbeno zelo občutljivo vprašanje, se v različnih oblikah še vedno izvaja po vsem svetu. Kljub naraščajočemu mednarodnemu gibanju za njeno ukinitev jo številne države še vedno ohranjajo.

V državah, kjer izvajajo smrtno kazen, je obešanje še vedno eden od dveh najbolj razširjenih načinov usmrtitve. Ta metoda običajno vključuje izračunan padec, ki naj bi zlomil vrat in povzročil takojšnjo nezavest, kar naj bi teoretično vodilo v hitro smrt.

Obešanje še vedno izvajajo v državah Afganistan, Bahami, Bangladeš, Bocvana, Egipt, Gaza, Indija, Iran, Irak, Japonska, Jordanija, Kuvajt, Libanon, Liberija, Malezija, Mjanmar, Pakistan, Saint Kitts in Nevis, Singapur, Južni Sudan, Sudan in Sirija. Se pa izvršitev kazni razlikuje glede na državo: v Iranu se na primer uporablja obešanje s kratkim padcem, pri katerem obsojenec stoji na stolčku, ki se nato odstrani. Padec ni dovolj, da bi zlomil vrat, zato je smrt zaradi zadušitve počasnejša in bolj mučna.

Drugi najpogostejši način usmrtitve je streljanje. En sam strel v glavo ali srce se uporablja v Afganistanu, Belorusiji, na Kitajskem, v Demokratični republiki Kongo, Etiopiji, na območju Gaze, v Libiji, Mjanmaru, Savdski Arabiji, Sudanu, na Tajvanu, v Jemnu in Rusiji (pred moratorijem). Na Tajskem so pred prehodom na smrtonosno injekcijo uporabljali strojne pištole.

Smrt pred »četo smrti« uporabljajo v nekaterih delih ZDA, Bahrajnu, na Kubi, v Nigeriji, Severni Koreji, Indoneziji, Omanu, Somaliji, Somalilandu, Tadžikistanu, Katarju, Ugandi in Združenih arabskih emiratih. Obstajajo tudi poročila, da Severna Koreja za usmrtitve uporablja protiletalske topove.

Usmrtitev z injekcijo, ki so jo leta 1982 prvič uporabile ZDA, so odtlej sprejele Kitajska, Gvatemala, Maldivi, Nigerija, Tajvan, Tajska in Vietnam. 

Elektrošok so v preteklosti uporabljale le ZDA in Filipini. Trenutno je Južna Karolina edina država, kjer je to glavna metoda usmrtitve. 

Obglavljenje se zdaj uporablja samo v Savdski Arabiji, kjer usmrtitve izvajajo z mečem. 

Kamenjanje je ena najbolj brutalnih oblik usmrtitve, pri kateri skupina ljudi obsojenca kamenja, dokler ta ne umre. Metoda je zakonita v Afganistanu, Bruneju, Iranu, Mavretaniji, Severni Nigeriji, Savdski Arabiji, Sudanu in Jemnu, pogosto za zločine, kot je prešuštvo.

Javno mnenje in odprava smrtne kazni

Na Norveškem danes smrtno kazen podpira le še 25 odstotkov vprašanih. Večina Francozov, Fincev in Italijanov prav tako nasprotuje smrtni kazni. Leta 2020 jo je za umor podpiralo 55 odstotkov Američanov, kar je manj kot leta 2016 (60 odstotkov) in leta 2001 (68 odstotkov). 

Na Tajvanu je podpora smrtni kazni močna, podpira jo 80 odstotkov vprašanih. Raziskava iz leta 2016 je pokazala, da 88 odstotkov vprašanih nasprotuje njeni ukinitvi, kljub kritikam lokalnih skupin za človekove pravice. V Indiji se podpora smrtni kazni povečuje zaradi odmevnih primerov posilstev, čeprav so usmrtitve redke. Na Kitajskem je podpora še vedno visoka, vendar se je število usmrtitev zmanjšalo z 12.000 leta 2002 na 3.000 leta 2012. 

Raziskava iz leta 2023 je pokazala, da 54 odstotkov Kanadčanov podpira vnovično uvedbo smrtne kazni za umor. V Združenem kraljestvu bi jo po anketi iz aprila 2021 za obsodbe zaradi terorizma podprlo 54 odstotkov vprašanih. V Franciji je anketa iz leta 2020 pokazala, da 55 odstotkov vprašanih podpira njeno ponovno uvedbo.

Od leta 2023 le dve od 38 držav članic OECD (ZDA in Japonska) dovoljujeta smrtno kazen. Smrtna kazen je sporna, saj imajo številni ljudje, organizacije in verske skupine različna stališča o tem, ali je etično sploh dopustna. V Amnesty Internationalu trdijo, da smrtna kazen krši človekove pravice, zlasti »pravico do življenja in pravico do življenja brez mučenja ali krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.«

Te pravice varuje Splošna deklaracija človekovih pravic, ki so jo Združeni narodi sprejeli leta 1948. V Evropski uniji 2. člen Listine evropske unije o temeljnih pravicah prepoveduje uporabo smrtne kazni. Svet Evrope, ki ima 46 držav članic, si je prizadeval za odpravo smrtne kazni in od leta 1997 v sedanjih državah članicah ni bila izvršena nobena usmrtitev.