Od zamrznjenih fjordov Skandinavije do Jadrana: Evropo je pobelil sneg. Silovit trk zračnih mas pa prinaša nevarno mešanico metežev in poplav. Če so se še včeraj na jugovzhodu Evrope sprehajali v lahkih jesenskih jaknah, je danes povsem drugače. Potrdila se je stara resnica o nepredvidljivosti celinskega podnebja. Zima ni prišla postopoma, vdrla je skozi glavna vrata.
Meteorološka karta Evrope trenutno spominja na bojišče. Iz globin Arktika se je proti jugu spustila mogočna masa ledenega zraka, ki je v nekaj dneh temeljito spremenila stanje. Ne gre samo za običajno ohladitev, pač pa skoraj dobesedno za atmosferski manever, ki je temperature v Laponiji znižal celo pod -30 stopinj Celzija in ki zdaj, ko preči Alpe, grozi, da bo ohromil prometne povezave in vsakdanje življenje pri nas in južni Evropi.
Ledeni objem
Vse se je začelo na skrajnem severu. Medtem ko so se prebivalci Osla in zahodne Norveške izkopavali izpod polmetrske snežne odeje, je hladna fronta z neusmiljeno hitrostjo potovala proti jugu. Njen doseg je impresiven: svoje ledene prste je stegnila vse do Atlantika, kjer so celo vzhodni deli Britanskih otokov, običajno vajeni milih oceanskih zim, beležili snežinke.
Iz Nemčije poročajo, da je za prihodnje dni napovedano skoraj vse na enkrat: dež, sneg in ledeno mrzle noči. In to do minus 15 stopinj. Začetno sonce se bo čez vikend spremenilo v gosto oblačnost in dež, sporoča Nemška meteorološka služba.
Že v noči s petka na soboto je tam sicer prišlo do več hudih prometnih nesreč. Pri kraju Isny je avtomobil zdrsnil s spolzke ceste in trčil v drevo, pri čemer sta se poškodovala dva moška. Pred tem je na Bavarskem v hudi nesreči v snegu umrla voznica audija.
Vpliv tega polarnega »jezika« je sicer čutiti daleč onkraj običajnih meja. Sneg pada v Pirenejih, pobelil je severne Apenine, zdaj pa se njegova teža preveša čez alpsko pregrado. Meteorologi napovedujejo, da bodo Alpe in Pireneji prejeli več kot 30 centimetrov novega snega. Toda tisto, kar najbolj skrbi strokovnjake, ni sneg v gorah – tam je pričakovan – temveč hitrost, s katero se snežna meja spušča v nižine. Na Hrvaškem, denimo, je danes obsedeno stanje.
Balkanski paradoks
Nad Balkanom se trenutno odvija ena najbolj dramatičnih temperaturnih bitk tega leta. Slovenija se je znašla točno na ločnici dveh svetov. Medtem ko sever in severozahod države že drgetata pri temperaturah med 4 in 5 stopinjami Celzija, so se prebivalci na jugovzhodu regije še do pred kratkim greli pri skoraj spomladanskih 20 stopinjah.
Vendar je ta toplotna idila na jugovzhodu le zatišje pred nevihto. Hladna fronta ne pozna meja in njen prehod čez Slovenijo in Hrvaško proti Srbiji in Bosni in Hercegovini je silovit. To ni le prehod letnih časov, pač pa meteorološki šok.
Ta vikend bo torej za milijone Evropejcev pomenil drastično spremembo življenjskega ritma. Napovedi so jasne in neizprosne: sneg ne bo ostal samo na smučiščih. Prekril bo asfalt mestnih središč.
V nekaterih mestih naj bi snežna odeja merila med 10 in 30 centimetri, lokalno pa bi lahko nanosi zaradi vetra dosegli še višje vrednosti. To je količina, ki v urbanih središčih neizogibno povzroči prometni kaos, zamude v javnem prevozu in povečano tveganje za nesreče. Temperature bodo padle marsikje pod ledišče, kar pomeni, da se bo mokra cesta hitro spremenila v drsalnico.
Druga stran fronte
Medtem ko se bodo celinska mesta zavita v mraz, bo na Jadranu hrumelo. Trk mrzlega zraka s toplim in vlažnim zrakom nad Sredozemljem bo ustvaril eksplozivno mešanico.
Tu nevarnost ni led, ampak voda. Južna Dalmacija, Hercegovina, Črna gora in Albanija so v rdečem alarmu. Napovedi govorijo o ekstremnih količinah padavin – od 100 do neverjetnih 300 litrov dežja na kvadratni meter v zelo kratkem času. Takšna količina vode, ki se zliva na kraška tla in v urbane sisteme odvodnjavanja, skoraj neizogibno vodi v hudourniške poplave in plazove. Ob tem bodo divjale nevihte z grmenjem, kar je za ta letni čas sicer normalen, a v tej intenziteti tudi nevaren pojav.
Iz Grčije že poročajo o hudih neurjih in poplavah, zaradi katerih so od sveta odrezana številna naselja, neprevozne so nekatere ceste, ponekod so zaprte tudi šole. Najhuje je na otoku Krf, kjer je deroča voda zalivala stanovanjske hiše in s cestišč odnašala vozila.
Ko gledamo satelitske posnetke tega ogromnega vremenskega sistema, ki se razteza od Arktika do Sredozemlja, postane jasno, kako majhen je človek v primerjavi s silami narave. Sodobna tehnologija nam omogoča, da te premike napovemo do ure natančno, a ko se nebo odpre in temperature strmoglavijo, smo še vedno prepuščeni milosti in nemilosti elementov.
