Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki do julija ne sme razpisati novih parlamentarnih volitev, je v torek na dve uri in pol dolgem sestanku s predstavniki francoskih parlamentarnih strank, a brez skrajne desnice in radikalne levice, ki nista prejeli vabila, sporočil, da namerava v naslednjih 48 urah imenovati novega mandatarja. Menda bi rad sestavil vlado, ki bi segala od republikanske desnice preko makronistične desne sredine do socialistov, zelenih in komunistov. Preprečiti torej hoče, da bi tudi naslednjemu premierju grozila nevarnost nezaupnice. Vsekakor imata skrajna desnica Marine Le Pen s 140 poslanci in radikalna levica Jeana-Luca Mélenchona z 71 za to premalo glasov v skupščini, ki ima 577 sedežev. Vprašanje pa je, kakšen bo odnos socialistov s 66 poslanci, zelenih z 28 poslanci in komunistov z 8 poslanci do prihodnje vlade.
Več potencialnih kandidatov
Po padcu kratkotrajne manjšinske in desnosredinske vlade Michela Barniera, ki je poskušala preživeti tudi s pomočjo skrajne desnice, se nenadoma zdi, da obstaja možnost sodelovanja socialistov s tremi makronističnimi desnosredinskimi strankami, ki so vladale v zadnjih sedmih letih in imajo zdaj 163 poslancev. Še pred enim tednom – bila je sreda, 4. decembra – so socialisti skupaj z ostalo levico, skrajno desnico in še nekaterimi manjšimi strankami glasovali za nezaupnico Barnierjevi vladi, ki jo je podprlo 331 poslancev. Že v petek pa so voditelji socialistov izrazili pripravljenost, da predsedniku Emmanuelu Macronu, ki se je menda odpovedal opiranju na skrajno desnico, pomagajo pri sestavljanju nove vlade.
V torek so voditelji socialistov in zelenih, preden so vstopili v Elizejsko palačo, pred novinarji sicer zahtevali odstop Macrona in ustoličenje mandatarja iz vrst levice. Macron po vsej verjetnosti ne bo odstopil, eden od kandidatov za premierja pa je zmerni socialist Bernard Cazeneuve, ki je bil premier v zadnjih petih mesecih vladavine predsednika Françoisa Hollanda (2012–2017). Tudi nekateri iz treh makronističnih desnosredinskih strank, ki si želijo sodelovanja s socialisti, ne pa znova odvisnosti od skrajne desnice, menijo, da je Cazeneuve primeren za mandatarja. Zadnjo besedo bo imel Macron, kandidata sta še desnosredinski ugleden veteran francoske politike François Bayrou, ki je v dobrih odnosih s socialisti, in sedanji desni obrambni minister Sébastien Lecornu, ki pa se dobro razume s skrajno desnico.
Nejasna sestava naslednje vlade
Voditelj socialistov Olivier Faure je po pogovorih v Elizejski palači dejal, da so sklenili dogovor, da prihodnja vlada ne bo uporabljala ustavnega člena 49.3, ki ji omogoča sprejetje zakonov in proračuna mimo skupščine, »opozicija pa ne bo glasovala za nezaupnico«. A kakšna bo nova vlada, je odvisno od tega, koga bo Macron imenoval za mandatarja. Dodal je, da velike koalicije, ki bi segala do republikanske desnice, ne bo.
Voditelj Nepokorjene Francije Mélenchon je socialiste posvaril, da bodo na naslednjih parlamentarnih volitvah (ki bodo morda že julija) plačali visoko ceno, če bodo podprli sredinsko vlado in s tem razbili združeno levico, zmagovalko poletnih parlamentarnih volitev, kar naj bi bil Macronov cilj. »Kdo lahko dobi en sam sedež brez nas?« je še dejal novinarjem. Zaradi večinskega dvokrožnega sistema volitev so namreč mnogi od 66 socialističnih poslancev julija letos prišli v skupščino s pomočjo volilcev Nepokorjene Francije. Mnogi komentatorji pa Macrona že dlje časa pozivajo, naj uvede proporcionalni sistem in tako reši socialiste pred Nepokorjeno Francijo.
