Posebni civilnodružbeni tribunal, ki je bil ustanovljen za presojo, ali se v Gazi dogaja genocid, tako imenovani tribunal za Gazo, je po več dnevih poslušanja dokaznega gradiva na sojenju v Carigradu presodil, da se v Gazi dogaja genocid. Tribunal šestih uglednih osebnosti, katerega sodba je zgolj moralna in ne prinaša pravnih posledic, je ustanovila civilna družba zaradi popolnoma spodletelega odziva mednarodne skupnosti na dveletno vojno v Gazi. Njegovo delo je bilo podobno Russllovemu razsodišču, ki ga je leta 1966 organiziral Bertrand Russell, britanski filozof in Nobelov nagrajenec, da bi preiskali in ocenjevali ameriško zunanjo politiko ter vojaško posredovanje v Vietnamu. Veliki pobudnik tribunala za Gazo je bil Richard Falk, sicer nekdanji posebni poročevalec ZN za pravice Palestincev.
Pozvali k več ukrepom
»Tribunal ni sodišče, zato ni pristojno za ugotavljanje krivde ali odgovornosti katere koli osebe, organizacije ali države. Je odziv civilne družbe na nenehno pomanjkanje odgovornosti za genocid, ki ga je zagrešil Izrael na območju Gaze. Prepričani smo, da je treba genocid poimenovati in dokumentirati ter da nekaznovanost spodbuja nadaljevanje nasilja po vsem svetu. Genocid v Gazi je skrb vsega človeštva. Kadar države molčijo, mora civilna družba spregovoriti,« je zapisal tribunal v svoji sodbi.
Ob ugotovitvi, da se izvaja genocid nad Palestinci v Gazi, je tribunal mednarodno skupnost pozval k sprejetju nujnih ukrepov za njegovo ustavitev. Prav tako so pozvali, da bi vsi storilci in podporniki genocida odgovarjali politično, vojaško, gospodarsko in ideološko.
Po njihovi oceni bi bilo treba izključiti Izrael iz mednarodnih organizacij, zlasti iz Organizacije združenih narodov, prav tako pa ocenjujejo, da bi morali v Združenih narodih aktivirati mehanizem Združeni za mir. Ta predvideva, da v vseh primerih, ko varnostni svet zaradi nesoglasja petih stalnih članic ne ukrepa, kot je potrebno za ohranitev mednarodne varnosti in miru, generalna skupščina nemudoma obravnava zadevo in lahko izda ustrezna priporočila članicam ZN za skupne ukrepe, vključno z uporabo oborožene sile, kadar je to potrebno, da se ohrani ali obnovi mednarodna varnost in mir. Na tak način naj bi po oceni tribunala na zasedena palestinska ozemlja poslali zaščitne sile ZN.
»V tej sklepni izjavi so predstavljene naše ugotovitve, ki temeljijo na teh dokazih in pravnih standardih konvencije o genocidu, pogodb o človekovih pravicah, rimskega statuta mednarodnega kazenskega sodišča ter moralnih zahtev naravne pravičnosti. Predvsem pa ta odločitev temelji na neomajnem prepričanju, da ima vsako človeško življenje enako vrednost in da nobena država ali ideologija nima pravice uničiti celotnega naroda,« so zapisali v tribunalu in dodali, da njihova odločitev temelji na ustnih in pisnih pričevanjih, strokovnih dokazih ter raziskavah in analitičnih dokumentih.
Številni zločini
Po oceni tribunala se zločini v Gazi niso začeli oktobra 2023, prav tako se ne bodo končali s prekinitvijo spopadov. Smrtni primeri in hude telesne poškodbe se bodo nadaljevali, ugotavlja tribunal ter dodaja, da se bodo fizične in psihološke travme preživelega prebivalstva prenašale skozi generacije.
Tribunal je presodil, da je v Gazi med drugim prihajalo do zločinov stradanja in lakote zaradi namernega odrekanja hrane in vode ter sistematičnega uničevanja celotnega prehranskega sistema. Zgodil se je tudi domocid, kar je več kot namerno množično uničevanje stanovanjskih objektov in njihove infrastrukture. Kot opozarja tribunal, uničenje domov povzroči razselitev, travme, razpad skupnosti in globoko kulturno izgubo.
Dogajal se je tudi ekocid, ki ga opisujejo kot posebno vrsto vojskovanja, ki temelji na uničevanju rodovitnosti zemlje, kakovosti zraka, virov hrane in vode.
Zgodil se je reprocid, ki predstavlja namerno in sistematično ciljanje na palestinsko reproduktivno oskrbo s preprečevanjem rojstev, ki onemogoča prihodnja življenja in sposobnost varnega razmnoževanja.
Zagrešen je bil šolocid, ki je po oceni tribunala genocid nad znanjem, uničevanjem intelektualne prihodnosti Palestine z ubojem, utišanjem in razselitvijo generacije študentov in učiteljev, izbrisom šol in univerz, uničenjem sanj in želja.
Prav tako pa so se dogajali ciljno usmerjeni umori in ugrabitve političnih in kulturnih voditeljev, predstavnikov, aktivistov ter uničenje civilnih institucij.
Ocenili so še, da so zahodne vlade soodgovorne za dogajanje v Gazi. »Molk in neukrepanje glede genocida preprosto nista ena od možnosti, saj sta zgolj druga oblika sokrivde,« so zapisali sodniki tribunala.
