Sodišče je kršitev soglasno ugotovilo v primeru savudrijskega ribiča Michaela Latina, ki ga je leta 2020 doletelo 840 evrov globe zaradi lovljenja v slovenskih vodah brez dovoljenja in zaradi neupoštevanja navodil ribiškega inšpektorja, naj ustavi svoje plovilo. Latin se je na sodišče pritožil s trditvijo o kršenju pravice do poštenega sojenja, ker ga pred izrekom globe niso zaslišali ter obvestili o nekaterih dokazih in so mu onemogočili učinkovito obrambo.
Sodniki ESČP so presodili, da bi moralo slovensko sodišče pred izrekom globe Latina zaslišati, tudi če sam tega ne bi zahteval. Kot so zapisali, se je sodišče pri ugotavljanju njegove identitete zanašalo samo na poročilo ribiškega inšpektorja in naknadno na objave na družbenih omrežjih, ni pa imelo v rokah jasnih fotografij, ki bi kazale, da je bil Latin v času lovljenja v slovenskih vodah res na plovilu. Še zlasti bi mu morali omogočiti zaslišanje zato, ker je bil že večkrat v postopku pred slovenskimi sodišči in bi mu v primeru neplačila lahko grozila tudi zaporna kazen, je odločilo ESČP.
Sodišče kot najboljšo pot predlaga ponovno odprtje postopka proti Latinu, če bo ta tako zahteval. Zavrnilo pa je njegovo zahtevo po odškodnini od slovenske države v višini 30.000 evrov.
Pristojno koprsko okrajno sodišče bo odločitev ESČP spoštovalo, je po objavi sodbe sporočilo slovensko vrhovno sodišče.
Sistemskih posegov sodišče ne zahteva, vsaj za zdaj
Za Slovenijo pomembnejša pa je odločitev ESČP, da vsaj za zdaj ne zahteva posegov v slovensko zakonodajo ali predpise oziroma prekrškovne postopke. Hrvaška država, ki je v imenu ribičev intervenirala v primeru, je trdila, da se slovenska sodišča v izredno majhnem številu primerov proti njim odločijo za ustno obravnavo (v približno enem na tristo), ter pozvala ESČP, naj od Slovenije zahteva ukrepanje v tem pogledu.
Sodišče pa je v sodbi zapisalo, da o tem nima dovolj podatkov. Pred ESČP je sicer več kot 800 takšnih primerov tožb hrvaških ribičev proti Sloveniji, vseh podobnih primerov je morda več kot 3000. Toda sodišče ugotavlja, da nima zadosti podatkov za presojo, v kolikšni meri se ponavljajo okoliščine, podobne tistim v primeru ribiča Latina. Navsezadnje, ugotavlja sodišče, v drugi tožbi, ki jo je tokrat obravnavalo, ni prepoznalo nepravilnosti v postopku izreka globe. To pa tudi pomeni, da ugotovljena kršitev v primeru ribiča Latina ne bo vplivala na vse preostale omenjene postopke proti hrvaškim ribičem.
So si pa evropski sodniki pustili odprta vrata za drugačno odločitev, če sčasoma ugotovijo, da gre v slovenskih predpisih za sistemski problem.
Slovensko vrhovno sodišče je ob tem sporočilo, da je od izdaje arbitražne razsodbe leta 2017 do konca septembra letos okrajno sodišče v Kopru odločilo o 3345 zadevah, povezanih s prekrškovnimi postopki zoper hrvaške ribiče. Nerešenih je nekaj več kot 100 zadev iz leta 2025 in 2026, nove zadeve še vedno prihajajo, kar kaže na množičnost tovrstnih zadev, so zapisali in opozorili, da »veliko število tovrstnih prekrškovnih zadev in ponavljajoče izrekanje glob terja ureditev na ravni, ki presega sodni sistem«.
Zavrnjena tožba ribičke
Drugo tožbo, ki jo je zdaj obravnaval ESČP, je vložila Franka Makovac, ki ji je koprska pomorska policija leta 2018 izrekla globo v višini 500 evrov zaradi nezakonitega prečkanja meje. Policija jo je ustavila med lovom v slovenskih ozemeljskih vodah, nadaljnji postopek identifikacije in izreka globe pa je preprečil hrvaški policijski čoln. Slovenska policija ji je po megafonu ukazala, naj ustavi plovilo, vendar se je vrnila v hrvaške vode.
Sodišče je s petimi glasovi proti dvema odločilo, da njene pravice niso bile kršene. Ugotovilo je, da je bila Franka Makovac prepoznavna na fotografskem in videogradivu slovenske policije in da niti ni zanikala svoje prisotnosti, zato je slovensko sodišče v luči ekonomičnosti in učinkovitosti lahko legitimno odločilo, da ustna obravnava, ki jo je zahtevala Franka Makovac, ni potrebna, prav tako ne zaslišanje prič, ki ga je tudi zahtevala.
Ni vpliva na mejo in arbitražo
Sodba ESČP se neposredno ne dotika vprašanja meje oziroma veljavnosti arbitražne odločbe. Sodišče se v to ni hotelo spuščati, enako kot se ni hotelo v preteklosti. Takrat so se slovenski ribiči zaradi hrvaških glob sklicevali na kršitev 7. člena evropske konvencije o človekovih pravicah. Ta določa, da obsodba ni mogoča za nekaj, kar ni kaznivo – in ribolov v slovenskih vodah za slovenske ribiče ni. Toda Hrvaška si zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe mejo razlaga drugače. ESČP pa je zapisalo, da ni pristojno za ocenjevanje veljavnosti in pravnih posledic arbitraže.