Bolsonaro, ki je Brazilijo vodil med letoma 2019 in 2022, je obtožen, da je spodbudil poskus državnega udara po porazu na volitvah leta 2022 proti Luizu Inaciu Luli da Silvi, ko so njegovi privrženci napadli vladne urade v prestolnici. O usodi nekdanjega predsednika Brazilije odloča senat petih sodnikov. Sojenje je pri koncu. V primeru obsodbe mu skupaj s soobtoženimi grozi do 40 let zaporne kazni.
70-letni Bolsonaro ima med sojenjem prepoved dostopa do družbenih medijev, tretjim osebam pa je prepovedano deliti njegove javne izjave. Kljub temu so njegovi zavezniki v nedeljo na spletu objavili posnetek telefonskega pogovora med nekdanjim poveljnikom vojske in njegovim najstarejšim sinom Flaviom na solidarnostnem shodu v Riu de Janeiru.
De Moraes, sicer tudi Bolsonarov politični nasprotnik, je v ponedeljek dejal, da Bolsonaro ne upošteva sodnih omejitev, ki so mu bile naložene med sojenjem. Zanj je odredil hišni pripor. Prepovedal mu je sprejemanje obiskovalcev, razen njegovih odvetnikov, in uporabo mobilnih telefonov ter ga opozoril, da bo po morebitnem novem prekršku moral v pripor. Policija je v ponedeljek na njegovem domu v prestolnici Brasilia zasegla več mobilnih telefonov.
ZDA so do novih omejitev za Bolsonara kritične. "Sodnik Moraes, ki so ga ZDA že sankcionirale zaradi kršitev človekovih pravic, še naprej uporablja brazilske institucije za utišanje opozicije in ogrožanje demokracije," je na družbenem omrežju X zapisal State Department.
Ameriški predsednik Donald Trump sodni pregon Bolsonara opredeljuje kot lov na čarovnice in je Braziliji zaradi tega zagrozil z uvedbo 50-odstotnih carin. Sredi julija pa so ZDA Moraesu prepovedale vstop v državo.
