Franco se je na oblast povzpel med špansko državljansko vojno, ki se je začela leta 1936, ko je sprožil udar proti levi republikanski vladi. Sledila so tri leta spopadov med Francovimi nacionalističnimi uporniki s podporo fašistične Italije in nacistične Nemčije na eni ter republikanci s sovjetsko podporo na drugi strani.
Z zmago nacionalistov in več sto tisoč mrtvimi se je konflikt končal leta 1939. V Španiji so nato sledila več kot tri desetletja Francove vladavine, ki so v prvih petih letih prinesla usmrtitve več deset tisoč republikanskih zapornikov, katerih trupla so odvrgli v množična grobišča.
Okoli pol milijona ljudi, ki so jim oblasti zasegle premoženje, je zapustilo državo. Obdobje so zaznamovale tudi kraje novorojenčkov, ki so jih odvzeli nasprotnikom in revnim družinam ter jih predali drugim parom, pogosto blizu Francovega režima.
Franco je bil že več kot eno leto pred smrtjo hudo bolan, a se je v času velikih političnih napetosti še naprej oklepal oblasti. Konec oktobra je vodenje države začasno prenesle na prihodnjega kralja Juana Carlosa, 3. novembra pa je padel v komo iz katere se ni več zbudil.
Ta pot, na kateri sta obe strani sprejemali kompromise, ni bila lahka, med drugim pa je prinesla t. i. pakt o molku in pozabi, da bi se izognili poravnavanju računov med Francovimi podporniki in nasprotniki.
Leto 1977 je prineslo prve volitve in zakon o amnestiji, ki so ga podprle tako rekoč vse politične sile in je ustavil oz. preprečeval pregon tako oporečnikov proti režimu kot njegovih predstavnikov. Posledično so bili v letih, ki so sledila, poskusi preiskav zločinov frankistov izjemno redki in niso prinesli rezultatov.
Spremembe so se začele nakazovati leta 2007 s sprejemom zakona o zgodovinskem spominu, ki je bil sprejet na pobudo socialistične vlade, do še večjih premikov pa je nato prišlo pod vlado premierja Pedra Sancheza.
Ta je leta 2019 odredila odstranitev Francovih posmrtnih ostankov iz velikega mavzoleja v Dolini padlih severno od Madrida, ki je pritegoval simpatizerje skrajne desnice. Z zakonom o demokratičnem spominu leta 2022 pa je med drugim ustvarila seznam vseh Francovih žrtev ter zahtevala odstranitev simbolov frankizma z javnih mest.
Desne stranke Sancheza obtožujejo, da po nepotrebnem dreza v preteklost ter odpira stare rane. Glavna opozicijska sila Ljudska stranka ga obtožuje še, da poskuša s tovrstnimi ukrepi le odvračati pozornost od korupcijskih škandalov in težav svoje manjšinske vlade, ki s težavo sprejema zakonodajo.
Delitve je razkrila tudi oktobrska raziskava, v kateri je sicer večina obdobje diktature označila za slabo. Obenem pa ga je več kot petina vprašanih opisala kot dobro ali zelo dobro.
Obletnica brez uradnih obeležji
V četrtek ni predvidenih uradnih spominskih slovesnosti, prirejata pa Francova družina in njemu posvečena fundacija na ta dan mašo v počastitev njegovega spomina. Fašistično gibanje Falanga v petek načrtuje shod v Madridu, medtem ko naj bi antifašistični protishod potekal v soboto.
V petek bodo nato tako v kraljevi palači kot parlamentu priredili slovesnosti v spomin na obnovo španske monarhije 22. novembra 1975.
Na njih ne bo Juana Carlosa, čigar javno podobo so močno očrnili finančni in osebni škandali. Leta 2014 je prestol prepustil sinu Felipeju, leta 2020 pa se preselil v Združene arabske emirate. Ta mesec je v državi znova dvignil prah z objavo spominov, v katerih med drugim izraža veliko spoštovanje do Franca in njegove politične modrosti.
