Na ponedeljkovih protestnih shodih po vsej Srbiji so okoljevarstveniki in opozicija od oblasti zahtevali, naj prepreči kopanje litija na severozahodu Srbije v dolini rečice Jadar. Vlada je sicer januarja 2022 zaradi množičnih protestov z blokadami cest in bližajočih se volitev avstralski multinacionalki Rio Tinto odvzela licenco za kopanje litija. A pred nekaj tedni je srbsko ustavno sodišče razveljavilo to njeno odločitev, vlada pa je spet odobrila odprtje rudnika, ki bo predvidoma leta 2028.

S tem projektom, vrednim dobri dve milijardi evrov, bi Rio Tinto postal glavni proizvajalec litija, ki ga EU nujno potrebuje za proizvodnjo baterij za električne avtomobile. Odločenost predsednika Aleksandra Vučića in njegove vlade, da na tak način pospešita gospodarski razvoj Srbije, podpira EU.

Protesti z več tisoč udeleženci so med drugim potekali v Šabcu, Aranđelovcu, Kraljevu in v beograjski občini Barajevo. Na transparentih je bilo mogoče prebrati: »Hočemo travnike, gozdove, potoke in reke!« »Nočemo rudnikov!« »Rio Tinto, ven iz Srbije!« To naj bi bil šele začetek, saj so okoljevarstveniki dali vladi čas do 10. avgusta, da prepove kopanje litija v Srbiji.

Protesti v Šabcu

Protesti so bili še posebno množični v mestu Šabac, na severozahodu Srbije, nedaleč od izliva Drine v Savo in od doline Jadra. Govorniki so poudarili, da ima Mačva, kot se imenuje srbska regija v kotu med Drino in Savo, najbogatejše zaloge pitne vode v Evropi ter izjemen turistični in kmetijski potencial. Vse to pa bo ogroženo in uničeno, če se bo v dolini Jadra odprl rudnik litija. Zlasti kisline, s katero se predeluje ruda, bi dolgoročno škodile vodi, zemlji, zraku, živalim in rastlinam v Mačvi. Ugledna srbska novinarka in urednica Biljana Stepanović je na zborovanju v Šabcu dejala: »Ni več ne levih ne desnih, vsi mi nujno potrebujemo vodo, zemljo in zrak, brez tega ne moremo živeti. Brez litijskih baterij in električnih avtomobilov pa lahko!«

Aleksandar Milošević iz medija Nova ekonomija pričakuje, da bodo protesti jeseni še množičnejši. A sprašuje se, ali bodo dovolj množični, da bi lahko ogrozili odločitev oblasti: »Volitve so se ravno končale in ni takšne nevarnosti za oblast kot pred dvema letoma in pol, ko so blokade cest pred volitvami prisilile vlado, da začasno ustavi projekt.« Milošević dvomi o tem, da bodo protestniki tokrat uspešni. Oblast ima namreč v svojih rokah medije.

Rudnik litija in EU

Analitik Saša Dragojlo, ki tudi ne podcenjuje Vučićeve medijske moči in zmerjanja njegovih nasprotnikov, da so izdajalci Srbije, pa meni, da bo boj »trajal več let«. Za Dnevnik je še dejal: »To, da je EU bližje Vučiću kot opoziciji, meče slabo luč na EU, ne pa na srbsko opozicijo. Litijevo rudo pa je najti na več območjih v Evropi, ne samo v Srbiji. Znano je tudi, da ne gre za zeleno rešitev. Seveda je za EU lažje, da eksperimentira na ozemlju Srbije.« Dragojlo obtožuje EU, da izničuje demokracijo, ko se dogovarja z avtokratom in je za projekt, proti kateremu je večina državljanov Srbije. EU naj bi s podporo rudniku v dolini Jadra izgubila še tisto malo simpatij, ki jih je v zadnjih letih imela v Srbiji.

Tudi Milošević je ogorčen, ker je EU za rudnik litija v Srbiji, saj jim v Bruslju tako ni treba skrbeti za ekološke posledice: »Nekatere države EU imajo veliko litija. In če bi EU na svojem ozemlju odprla rudnik, bi bil to pozitiven signal za državljane Srbije, ki bi potem lažje sprejeli tak projekt v dolini reke Jadar. Tako pa nasprotniki rudnika pravijo: EU noče onesnaževati okolja v svojih državah, zato bi rada to prenesla v Srbijo.« A po Miloševićevem mnenju tudi ta argument ne bo ustavil projekta rudnika v dolini reke Jadar.