Julija 1995, pred tridesetimi leti, je padla Srebrenica. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radovana Karadžića so v okolici mesta nato zagrešile pokol nad 8000 Bošnjaki. Posmrtne ostanke pobitih še zdaj odkrivajo, jih genetsko analizirajo in izročajo sorodnikom, da jih ti končno položijo k poslednjemu počitku. Bolečina zaradi zagrešenega genocida tli še danes.
Generalna skupščina Združenih narodov je lani potrdila resolucijo, s katero je 11. julij razglasila za Mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. Ob letošnji okrogli obletnici se bodo vrstile spominske slovesnosti. V OZN jo bodo obeležili že v torek, v BiH pa bo komemoracija potekala v petek v spominskem parku Potočari. Na povabilo člana predsedstva Bosne in Hercegovine Denisa Bećirovića se je bo udeležila tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar.
Nauki za prihodnje generacije
V Evropskem parlamentu so okroglo obletnico srebreniškega genocida obeležili v ponedeljek s spominskim delom ob začetku tokratnega julijskega zasedanja. Več poslancev je potegnilo vzporednice z Gazo in opozarjalo, da kljub besedam, naj se genocid nikoli več ne zgodi, ta spet dogaja pred evropskimi očmi. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je v svoji razpravi spomnila, da je bilo na tisoče Bošnjakov ubitih ali so izginili, številne žrtve so še vedno neidentificirane. Metsola se je ob žrtvah genocida poklonila dvema preživelima, ki sta se udeležila seje Evropskega parlamenta v Strasbourgu. To sta Almaza in Almir Salihović. Almazin brat je bil v pokolu ubit, Almir pa je moral hoditi šest dni po gozdu, da je ubežal moriji.
Poslanec Evropske ljudske stranke Ondrej Kolar je izpostavil, da je spomin na grozote Srebrenice spomin na tiste, ki so verjeli v nekaj drugega kot njihovi morilci. »Ni dovolj, da zgolj obsojamo zadeve, ko se zgodijo. Najti moramo pogum, da preprečimo, da se zgodijo,« je dejal Kolar in izpostavil, da morajo naslednje generacije vedeti, da ne sme obstajati prostor za nestrpnost in sovraštvo. Dejal je, da je sedaj na mednarodni skupnosti, da pomaga BiH živeti v blagostanju in z zagotovljeno evropsko prihodnostjo. »Ne smemo pozabiti na teh osem tisoč duš,« je pozival.
Matjaž Nemec je v imenu skupine socialistov in demokratov poudarjal, da preprečevanje genocida ne sme biti mrtva črka na papirju. Opomnil je, da se je tragedija v BiH začela z nevarno retoriko, ki jo danes nacionalisti tudi drugod uporabljajo proti manjšinam. Šele genocid v Srebrenici je ob drugih potekajočih morijah na koncu prebudil mednarodno skupnost, da je po treh letih ustavila vojno. »Danes se Evropa ponovno spreneveda. Ime katerega palestinskega kraja bo moralo biti zapisano s krvjo, da bomo spet prešli od besed k dejanjem?« se je spraševal Nemec in pristavil, da je treba ukrepati zdaj.
Po avstrijskih poteh
Herman Tertsch iz skrajno desne skupine Patrioti za Evropo je dejal, da se je takšen pokol, kot se je zgodil v Srebrenici, ko so odrasle in mlade pobili ter jih zmetali v jame, nazadnje zgodil ob pobojih nemških sil na Poljskem. »Državljane (v Srebrenici, op. a.) so ščitili OZN, a so na koncu ZDA morale posredovati za končanje vojne, EU je takrat klavrno propadla,« je menil. Pristavil je, da bi bilo tudi ob sedaj potekajočih genocidih storiti podobno kot tedaj, ko je bilo z Mladićem na čelu obtoženih več ljudi.
Poslanec sredinske politične skupine Prenovimo Evropo Helmut Brandstätter je opozarjal, da je bilo za njegove sorojake Avstrijce pomembno, da so si priznali, kakšna je bila njihova vloga v holokavstu. S tem, ko so razumeli svojo preteklost, so dobili tudi prihodnost v Evropi. »Odprite oči, upoštevajte, kaj se je zgodilo. Priznajte, da gre za resnico. To je prvi korak, da se pozdravimo,« je pozival k celjenju ran po zagrešenem genocidu.
