Ponedeljkovi spopadi med sirskimi vladnimi silami in prokurdskimi Sirskimi demokratičnimi silami (SDF) v drugem največjem sirskem mestu so pokazali na izjemno napete razmere v državi tik po prvi obletnici padca Asadovega režima. Politične napetosti okoli tega, kako integrirati enote SDF v sirsko vojsko, so se tako iz vladnih soban prelile na ulice.
V razdeljenem mestu na severu države – več kot polovico mesta nadzorujejo enote sirske vojske, dve četrti pa enote SDF, v katerih so tudi kurdske milice YPG – so spopadi terjali najmanj štiri življenja civilistov. Strani krivdo za izbruh spopadov valita druga na drugo. SDF trdi, da je šlo za provociran napad sirske vojske, ki da se je pred izbruhom nasilja umaknila z nadzornih točk pred kurdskima mestnima četrtima. V sirski vojski pa trdijo, da so kurdske sile nenadoma začele streljati na položaje vojske in da so v okolici bolnišnice Al Razi ogrožale civiliste. Po večurnem obstreljevanju sta se strani dogovorili za premirje, ko je padel mrak.
Kako vključiti SDF v vojsko?
Ponedeljkovi spopadi med SDF in sirsko vojsko niso bili prvi. Oktobra so prav tako v Alepu trajali več dni in so sledili večmesečnim trenjem tako na razmejitvenih območjih severovzhodne Sirije kot v vladnih sobanah. Temeljno vprašanje ostaja, kako se bodo enote SDF vključile v redno sestavo sirske vojske. Načelni dogovor o integraciji SDF in tudi civilnih struktur je poveljnik SDF Mazloum Abdi z vlado začasnega sirskega predsednika Ahmeda Al Šare sklenil že marca. Od takrat se pogajanja o vključevanju kurdskih enot v sirsko vojsko niso kaj prida premaknila. Ciljni datum, ko bi morali doseči integracijo ali vsaj končni dogovor, je konec leta. Kot sicer pravijo v SDF, datumski roki zanje niso prvenstvenega pomena, ob čemer dodajajo, da so naklonjeni nadaljevanju dialoga. Pred dnevi so sirskim oblastem posredovali svoj predlog, ki ga v Damasku še preučujejo.
Sirske demokratične sile, ki so zaveznica ZDA v boju proti Islamski državi, želijo ohraniti avtonomijo znotraj sirske vojske. Obstaja predlog o treh posebnih brigadah SDF znotraj sirske vojske, tudi eni ženski. Kurdske borke so v SDF številčno močno prisotne, predstavljale naj bi petino od 50.000 borcev. Vprašanje ukinitve samostojnega delovanja SDF na severovzhodu Sirije pa je tesno povezano tudi z avtonomijo Kurdov, ki so v štirinajstih letih državljanske vojne tam vzpostavili državo v državi z de facto avtonomno državno tvorbo Rožavo.
S čezmejno popkovino povezana konflikta
In tukaj se v interesna navzkrižja vmeša še Turčija, ki je velika podpornica novega sirskega predsednika Ahmeda Al Šare. »Naše potrpljenje se počasi izteka,« je med ponedeljkovim obiskom v Damasku, nekaj ur pred izbruhom spopadov v Alepu, dejal turški zunanji minister Hakan Fidan. SDF po njegovi oceni ne kaže nobene pripravljenosti na vključitev v sirsko vojsko. Med vrsticami visoki turški uradniki v zadnjih tednih grozijo z morebitnim vnovičnim turškim vojaškim posredovanjem na severu Sirije, kjer so med državljansko vojno poskušali preprečiti ustanovitev kurdske države na homogeno povezanih kurdskih ozemljih vzdolž meje. Turčija si želi federalne in centralizirane ureditve Sirije, podobno kot ZDA.
Uspeh Al Šare pri integraciji SDF je zato tesno povezan tudi z uspešnostjo mirovnega procesa na turških tleh. Po lani začetem mirovnem procesu se tudi tam iztekajo dnevi, ko bi morala posebna parlamentarna komisija v koordinaciji s pravosodnim ministrstvom predstaviti predloge reform v državi, s katerimi bi Kurdi dobili več pravic, nekdanje borce Kurdske delavske stranke (PKK) pa bi vključili v družbo. Predloge so pričakovali do konca leta, a jih še ni. Potem ko so v PKK začeli proces razoroževanja in začeli umikati borce iz Turčije, se čaka na turški korak.