Dolgotrajno politično prerekanje obeh najvišjih hrvaških političnih predstavnikov je v četrtek doseglo novo raven s televizijskim nagovorom predsednika države Zorana Milanovića. V njem je premierja Andreja Plenkovića obtožil političnega napada na ustavno ureditev in demokracijo, ker da hoče vlada imenovati novega direktorja vojaške varnostno-obveščevalne agencije VSOA mimo usklajevanja s predsednikom države, kot določa ustava, ter tako tajno službo podrediti vladajoči stranki HDZ. Plenković je v odgovoru Milanovića obtožil laganja ter »nezaslišanih« groženj častnikom hrvaške vojske, ki bi morda bili pripravljeni prevzeti položaj.
Milanović svari z ukrepi
Aktualnemu direktorju VSOA, generalu Ivici Kinderju, se v ponedeljek izteče mandat. Ker med Banskimi dvori in Pantovćakom ni dogovora o njegovem nasledniku, obstaja bojazen, da bo obveščevalna služba ostala brez vodstva in da bo moteno njeno delovanje. Milanović je v petinpolminutnem nagovoru v neposrednem televizijskem prenosu dejal, da je vlada za izhod iz zagate pripravila »neustavno rešitev«, po kateri bi začasnega vodjo VSOA imenoval obrambni minister. »Želim biti jasen: to je politični napad Andreja Plenkovića na ustavno ureditev in demokracijo, ki Hrvaško vrača v čase, ko so bile obveščevalne službe neposredno pod nadzorom vladajoče stranke,« je dejal Milanović. »VSOA bi bila v tem primeru povsem izvzeta iz demokratičnega in civilnega nadzora. Kot predsednik republike in hkrati vrhovni poveljnik oboroženih sil Republike Hrvaške pozivam vlado, naj tega ne počne, sicer bom prisiljen ukrepati v skladu s svojimi pooblastili.«
Kaj natančno je mislil, ni znano. V hrvaških medijih ugibajo, da bi lahko Milanović upokojil generala, ki bi bil pripravljen brez njegovega soglasja začasno prevzeti vodenje obveščevalne službe.
Hrvaška ustava določa, da direktorje obveščevalnih služb s svojima podpisoma imenujeta predsednik države in predsednik vlade. Ta člen so vnesli med ustavno reformo leta 2000, s katero so odpravili polpredsedniški sistem po koncu obdobja vladavine Franje Tuđmana, ki je imel zelo široka pooblastila, tudi pri nadzoru in delu obveščevalnih služb.
Zahteva po opravičilu ostaja
Milanoviću je najprej odgovoril obrambni minister Mario Banožić, ki je zatrdil, da mu trije zakoni dopuščajo začasno imenovanje vodje VSOA za nedoločen čas. »Če se motim, pa naj gre na ustavno sodišče,« je dejal v izjavi za RTL. Včeraj se je oglasil Plenković. Najprej se je začudil, zakaj se je Milanović odločil za televizijski nagovor državljanom, rekoč da se to ponavadi zgodi ob kakšnem izrednem dogodku. Potem je rekel, da je Milanović v svojem nastopu lagal in grozil hrvaškim častnikom. Obtožil ga je, da nastopa kot vodja opozicije, ne kot predsednik države (hrvaški predsednik ne sme biti član stranke). Dejal je, da se Milanović pet mesecev ni izrekel o vladnem predlogu imenovanja novega direktorja VSOA. Predsedniku pa je vseeno ponudil »politični koncesiji«: da pooblasti podpredsednika vlade in vodjo sveta za usklajevanje dela obveščevalnih služb Toma Medveda za pogovore s predstavniki predsednika o novem direktorju VSOA in o tem, kako bo ta do njegovega imenovanja delovala.
Dodal pa je tudi, da ustava nikjer ne določa, da mora usklajevanje stališč obeh predsednikov potekati osebno. Poudaril je, da je pogoj za njegovo osebno srečanje z Milanovićem še naprej opravičilo predsednika njemu, vladi in članom HDZ, »ki jih imenuje banda in kradljivci«.
Tudi to je sicer samo eden od mnogih sporov med predsednikoma, ki se vlečejo že dolgo in zaradi katerih na Hrvaškem med drugim stoji imenovanje več deset veleposlanikov.
