Ukrajina in ZDA so uskladile sporazum o upravljanju prihodkov od izkoriščanja ukrajinskih naravnih virov, tudi redkih rudnin, ki ga je včeraj potrdila vlada v Kijevu, tako da ga bosta predvidoma jutri v Washingtonu podpisala predsednika Donald Trump in Volodimir Zelenski. Tako je včeraj napovedal ameriški predsednik.
Kot je razvidno iz besedila predlaganega sporazuma, ki ga je prvi objavil Kijev Independent, v njem ni varnostnih zagotovil ZDA Ukrajini. V njem piše, da »Združene države podpirajo napore Ukrajine, da dobi varnostna zagotovila, potrebna za trajni mir«, nič pa o tem, čigava naj bi zagotovila bila. Bolj jasen je bil Trump včeraj po prvi seji svoje vlade, ko je dejal, da »bodo to prepustili Evropi ... ker je njihova bližnja soseda«. Dodal pa je, da sporazum razume kot neke vrste poroštvo, ker da »nihče ne bo ničesar poskušal, dokler so tam naši ljudje«.
Spet nekaj zapletov
Zelenski je v Kijevu dejal, da je sporazum »uvodni dogovor« in del večjega okvira sporazumov, ki jih bodo sklenili, ter naj bi vsebovali varnostna zagotovila. »Če ne bomo imeli varnostnih poroštev, ne bo premirja in nič ne bo delovalo,« je rekel. Tudi premier Denis Šmihal je dejal, da gre za uvodni sporazum. »Potem ko se bosta ukrajinski in ameriški predsednik strinjala o varnostnih poroštvih, o tem, kako ta uvodni sporazum povezati z varnostnimi zagotovili naši državi /.../, bo predstavnik naše vlade podpisal ta uvodni sporazum ob prisotnosti obeh predsednikov.« S tem je nastalo nekaj zmede, neimenovani predstavnik Bele hiše pa je dejal, da obisk Zelenskega nima smisla, če podpisa ne bo. Trump je potem rekel, da Zelenski prihaja v Washington, pa potem spet, da še ni povsem prepričan. Iz Kijeva do sinoči ni bilo potrdila.
Potreben bo še najmanj en sporazum
Sklenjeni sporazum uradno nosi naslov Dvostranski sporazum o mandatu in pogojih investicijskega sklada za obnovo. V njem je zapisana namera o ustanovitvi sklada, ki ga bodo skupaj upravljali predstavniki obeh držav, Ukrajina bo vanj prispevala petdeset odstotkov prihodkov od izkoriščanja naravnih bogastev (mineralov, premoga, zemeljskega plina, nafte in drugih), ZDA bodo prispevale finančno pomoč in investicije, sredstva pa bodo vlagali v projekte za učinkovito izkoriščanje ukrajinskih naravnih virov in v infrastrukturo. Sporazum sam še ne določa načina delovanja samega sklada, ampak na več mestih navaja, da bo za to treba skleniti ločen sporazum.
Kot je razvidno iz besedila, ZDA ne bi neposredno dobile pravic do izkoriščanja naravnih virov v Ukrajini in tudi ne povrnjene denarne in druge pomoči, ki so jo Ukrajini namenile doslej, kot je omenjal Trump. Zelenski je o tem dejal: »V tem dogovoru ne bom sprejel povrnitve niti deset centov dolga, sicer bo nastal precedens.« So pa v Ukrajini zdaj spet poudarili, da je bil dogovor pravzaprav njihova ideja – Zelenski je možnost sporazuma o ameriškem dostopu do ukrajinskih naravnih bogastev Trumpu predstavil na njunem srečanju že septembra lani, še pred predsedniškimi volitvami v ZDA.
Nastajanje sporazuma je v zadnjih tednih povzročilo nekaj zapletov med državama. Ameriški finančni minister Scott Bessent je v Kijev prinesel tri osnutke sporazuma in Ukrajina je dva takoj zavrnila, očitno pa ni bila zadovoljna niti s tretjim, v katerem naj bi bilo zapisano, da ZDA dobijo dostop do ukrajinskih naravnih bogastev v višini 500 milijard dolarjev. Bessent je to v članku za Financial Times sicer zanikal. Nezadovoljstvo Zelenskega s prvotnim predlogom sporazuma in tudi z ameriškimi dvostranskimi pogovori z Rusijo pa se je potem prelilo v povišane tone med Belo hišo in Kijevom.
