Kot kaže, se na Škotskem obeta sprememba zakonodaje, ki ureja področje spolnih storitev. Za zdaj je kupovanje in prodajanje spolnosti legalno. Neodvisna poslanka Ash Regan pa je predlagala spremembo zakona na način, da bi plačevanje za spolne storitve postalo kaznivo dejanje. Takšen sistem so prvi uvedli Švedi že leta 1999, deset let pozneje jim je sledila Norveška in odtlej še osem drugih držav.
Strah pred revščino
Zakon, ki kriminalizira kupovanje, ne pa tudi prodajanje spolnih storitev, je po navedbah poslanke Reganove v prvi vrsti namenjen zaščiti spolnih delavk. Toda te se z napovedano spremembo zakonodaje ne strinjajo v celoti.
Ena od njih je 26-letnica, ki uporablja ime Porcelain Victoria. »To delo mi omogoča fleksibilen delovni čas, zaradi česar lažje skrbim za otroka,« je povedala za BBC. Kot prostitutka je začela delati že kot 18-letnica, ker je na tak način pobegnila nasilju v primarni družini.
»To nameravam početi, dokler bom lahko, če bo šlo, do šestdesetih,« je dejala in dodala, da je to delo zanjo osvobajajoče in da rada osrečuje svoje stranke. »Pri vsaki službi, ki vključuje delo z ljudmi, želiš, da so stranke zadovoljne,« je prepričana.
Glede napovedanih sprememb zakonodaje je zelo zaskrbljena. Kot pravi, se bo kriminalizacija kupovanja spolnih storitev odrazila v manjšem povpraševanju, kar bo spolne delavke pahnilo v revščino.
»Kdor je nasilen, bo nasilen z nordijskim modelom ali brez njega«
Zadržke glede sprememb zakonodaje ima tudi Amelia, ki deluje v Edinburgu in se je za prostitucijo odločila pred šestimi leti. Kot pravi, je pred tem delala v gostinstvu, in sicer v enajsturnih izmenah z zgolj 20 minutami premora. Za dodaten vir zaslužka je začela objavljati svoje fotografije in videoposnetke na platformi onlyfans, sčasoma pa ugotovila, da lahko z delom v živo zasluži še precej več.
Tudi ona se ne strinja s spremembami zakonodaje in ne verjame, da bi nordijski model zmanjšal nasilje nad ženskami. Boji se, da bi tak model odvrnil prav tiste stranke, ki jih ima za dobre.
»Mislim, da smo pripravljeni spolne delavke izpostaviti tveganju nasilja samo zato, da bi moškim poslali sporočilo. To je noro in ne bo delovalo,« pravi. »Ker nasilne stranke, ki te želijo prizadeti, tako in tako kršijo zakon. Do spolne delavke bodo prišle brez težav. Če se je stranka odločila, da bo do mene nasilna, bo to storila, z nordijskim modelom ali brez njega,« je prepričana.
Boji se tudi, da bi se stranke, ki bi jih te sheme kriminalizirale, izogibale deljenju svojih podatkov, da bi se izognile policiji. »Če ne morem dobiti imena, starosti, telefonske številke in osnovnih podatkov stranke, se ne počutim varno. Nikoli ne bi sprejela rezervacije brez imena.«
Podpora stroke
Organizacije za preprečevanje trgovine z ljudmi in zaščito žrtev po drugi strani spremembe zakonodaje močno podpirajo. Bronagh Andrew, ki vodi Trafficking Awareness Raising Alliance, poudarja, da nordijski model temelji na dolgoletnih izkušnjah z delom na področju spolnega izkoriščanja.
Kot pravi, v zadnjih mesecih opažajo velik porast števila žrtev trgovina z ljudmi. »Mnoge ženske sploh ne govorijo angleško in pogosto sploh ne vedo, kje v Združenem kraljestvu so. Imeli smo mlado žensko, ki je mislila, da je v Torontu, bila pa je v Glasgowu,« je povedala za BBC.
Škotska vlada je prejšnji teden izrazila močno podporo spremembam zakonodaje, a ob tem opozorila na nekaj zadržkov. V predlog zakona želijo vnesti nekaj sprememb, za kar po vsej verjetnosti v tem mandatu ne bo dovolj časa. Volitve bodo namreč spomladi.
