Predsednik Srbije Aleksandar Vučić, ki je na oblasti že dvanajst let, je v nedeljo zvečer razglasil zmago svoje Srbske napredne stranke (SNS) na mestnih volitvah v Beogradu, Novem Sadu, Nišu (kjer pa enako trdi opozicija), Subotici, Kikindi, Somborju, Vršcu, Užicah, pravzaprav v skoraj vseh od 89 mest in občin, kjer so potekale volitve. V Vojvodini je SNS zmagovala v zavezništvu z Madžari, v kar jih sili Vučićev prijatelj Viktor Orban, madžarski premier. Podobno kot decembra naj bi tudi v nedeljo prihajalo do kupovanja glasov in organiziranega avtobusnega prihoda volilcev od drugod.
Iz opozicije proti opoziciji
Volitve v dvomilijonskem Beogradu, ki jih je spremljalo 156 tujih opazovalcev, so potekle vnovič po decembru lani, ko je SNS s socialisti zgrešila absolutno večino, potem pa ni našla koalicijskega partnerja. Skupna Lista SNS, socialistov in dela skrajne desnice je zdaj dobila 53 odstotkov glasov in 63 od 110 mestnih poslancev. Druga je s 17,6 odstotka glasov in 21 poslanci opozicijska lista Sava Manojlovića, ki je v letih 2021–2022 uspešno vodil proteste proti rudniku litija. Tretja je proevropska koalicija Izbiramo Beograd z 12 odstotki glasov in 14 mandati. Tokrat je na volišča prišlo vsaj 200.000 manj Beograjčanov kot decembra.
SNS je prepričljivo zmagala v Beogradu, ker sta Stranka svobode in pravice (SSP) Dragana Đilasa, ki je bila lani pomemben del proevropske koalicije, in desničarska koalicija NADA v prestolnici bojkotirali volitve (ne pa tudi drugod). »Đilas je s svojim vplivom na medije, ki so kritični do oblasti, deloval proti delu opozicije, ki je šel na volitve. Gre za medije, ki so v lasti Dragana Šolaka. Vučićev režim je Šolaka in Đilasa označeval kot tandem, ki dela proti Srbiji. Zdaj je bil prvič viden njun skupen vpliv, a ne kot kritikov režima, ampak kot saboterjev preostalega dela opozicije. Šolakovi mediji so zelo malo spremljali volilni boj in ves čas vsiljevali dilemo, ali sploh iti na volitve,« pravi novinar in analitik Saša Dragojlo. Đilas je zahteval bojkot tudi zaradi neenakopravnega položaja opozicije v javnih medijih.
Glede 38-letnega Manojlovića Dragojlo pravi: »Dosegel je odličen rezultat, čeprav nima organizacijske podpore. Zavzel je strukturno mesto na srbski politični sceni: ima izkušnje v aktivizmu, mlad je, izobražen, ni dogmatsko prozahoden, ampak ima zmerna nacionalistična stališča. Morda bo v prihodnosti postal ključni opozicijski politik.«
Kdo je v resnici zmagal v Nišu?
Zelo pa se je zapletlo v Nišu. SNS naj bi dobila 30 od 61 mestnih poslancev, kar bi skupaj z enim poslancem ruske manjšine zadoščalo za oblast v mestu. Opozicija pa trdi, da je SNS dobila le 29 sedežev in da so jim tako tudi uradno sporočili, ko so v sistem vnesli vse izide, potem pa naj bi se danes zjutraj dogajale čudne reči. Zato so zahtevali vpogled v dokumente volilne komisije, pred njenim uradom v Nišu so se začeli zbirati predstavniki opozicije, prišla je tudi policija. Opozicija je pred tem že razglasila zmago in se čuti prevarano, podobno kot še v nekaj mestih.
»Niš, ki je tretje največje mesto v Srbiji, bi bil pomembna zmaga opozicije,« pravi Dragojlo. »Da bi se režim začel krhati, je potrebna takšna zmaga, ki opogumlja preostali del države. V Nišu se je začelo že v 90. letih. Vučić dobro ve, da se ena razpoka lahko spremeni v zevajočo luknjo. SNS je politična korporacija brez prave ideologije, in če začne izgubljati oblast, bodo ljudje začeli zapuščati ladjo.«
