Kot so povedali predstavniki srbske vlade, nimajo nobenih informacij o tem, ali in kdaj bo Washington popustil in izdal licenco za NIS, da bi ta lahko posloval z mednarodnim finančnim sistemom. Trenutno je ključno, da NIS ne more poslovati s hrvaškim podjetjem Jadranski naftovod (JANAF), ki je lastnik naftovoda, po katerem nafta prihaja v Pančevo. JANAF ne želi poslovati niti s srbskimi državnimi blagovnimi rezervami, saj se bojijo, da bi bili sami deležni sekundarnih sankcij, če bi Beograd to nafto predal NIS.
Predsednik Aleksandar Vučić je danes potrdil, da prizadevanja države za pridobitev olajšave pri ameriškem uradu za nadzor tujih sredstev (OFAC) niso bila uspešna. »Pričakovali smo, da bomo dobili licenco za nadaljevanje dobave nafte rafineriji v Pančevu, vendar pozitivne odločitve nismo prejeli,« je dejal Vučić. Poudaril je zapletenost lastniške strukture in dodal: »Rusi očitno ne želijo prodati svojega deleža, kar je njihova pravica, saj so lastniki, vendar imamo zaradi tega velike težave.«
Rafinerija je trenutno v stanju tako imenovanega toplega kroženja, pri čemer uporablja domačo lahko nafto, da sistemi delujejo na minimalni ravni. Ta začasni ukrep pa podjetju povzroča velike finančne izgube. »Dokler jo ohranjajo v toplem kroženju, izgubljajo 370.000 evrov na dan in od njih je odvisno, kdaj jo bodo popolnoma zaprli; kar zadeva srbsko stran, smo dali dovoljenje za zaprtje rafinerije,« je dejal Vučić.
Ko tudi tega režima delovanja ne bo več mogoče vzdrževati, bo rafinerija ugasnila, a če se to zgodi, bo njen ponovni zagon bistveno dolgotrajnejši in dražji. Srbska vlada je NIS izdala potrebna dovoljenja za konec delovanja in očitno pričakuje, da se bo rafinerija zaprla, a to odločitev bo sprejelo vodstvo podjetja.
Sankcije, ki zaradi ruskega lastništva veljajo za NIS, omejujejo tudi druga srbska podjetja in državne institucije. Kot je povedal Vučić, tveganje sekundarnih sankcij predstavlja grožnjo srbskemu bančnemu sektorju. »Naša centralna banka lahko zaradi tega, ker ni izdala zavezujočega navodila za prekinitev sodelovanja s sankcioniranim podjetjem, kadar koli dobi sekundarne sankcije. To bi bila katastrofa za našo bonitetno oceno in katastrofa za delovanje celotnega finančnega sistema države,« je opozoril srbski predsednik.
Zagotovil je, da ima NIS trenutno dovolj sredstev za poravnavo obveznosti do zaposlenih in dobaviteljev. Srbija bo do konca tedna kljub grožnji sankcij omogočila NIS finančne transakcije, da lahko podjetje poravna svoje obveznosti. Po tem datumu se bo država, kot je dejal Vučić, o ukrepih odločala vsak dan posebej.
Vučić je že pred časom povedal, da je Srbija pripravljena kupiti Gazpromov delež v NIS. Ta ima od leta 2008 malo več kot polovico podjetja, srbska vlada pa je ohranila slabih 29 odstotkov. Do zdaj ni informacij, pod kakšnimi pogoji bi bili Rusi pripravljeni privoliti v prodajo. Za nakup naj bi se zanimala tudi madžarska naftna družba Mol. V vsakem primeru bo cena zelo verjetno mnogo višja od okoli 400 milijonov evrov, kolikor je ob nakupu svojega deleža plačal Gazprom.
Ena od možnosti, ki jih ima na voljo Beograd, je tudi nacionalizacija, a srbsko vodstvo to zavrača. Razlog je predvsem v tem, da se Srbija prav v teh dneh hkrati z Gazpromom pogaja o dolgoročnih pogodbah za dobavo zemeljskega plina. Obstoječe pogodbe se iztečejo konec leta, Vučić pa je danes povedal, da se bo država, če se do petka ne sklene dogovor z Rusi, začela pogajati o nakupu plina iz drugih virov. Za Srbijo je zaradi odvisnosti od ruskega plina, katerega cena je precej nižja od cen na evropskih energetskih trgih, finančno smiselno, da Gazpromu za NIS ponudi precej visoko vsoto, če s tem ohrani ugodne pogoje pri nabavi plina.
