Donald Trump je na obisku v Veliki Britaniji izjavil: »Mislil sem, da bo zaradi stikov s predsednikom Putinom zame najlažje rešljiva vojna v Ukrajini, a me je pustil na cedilu.« Trump se je že večkrat jezil na Putina, ne da bi ga zatem konkretno kaznoval, ker ne pristane na premirje. Tako tudi ni pričakovati, da bi na Trumpa vplivale besede britanskega premierja Keira Starmerja na skupni novinarski konferenci, ko je povzel stališče evropskih držav z zahtevo, da je treba povečati pritisk na Putina. V resnici ruski predsednik, če hoče ostati na oblasti in ohraniti koristi od vse pomembnejše ruske vojaške industrije, ne more sam prostovoljno končati vojne. Zato pa mu lahko pri tem pomagajo zahodne države z zaostritvijo sankcij in večjo vojaško pomočjo Ukrajini.
Na poti 19. sveženj sankcij proti Rusiji
Evropska komisija je zdaj sprejela predlog 19. svežnja sankcij proti Rusiji, ki ga morajo soglasno odobriti vse države članice EU. Komisija predlaga prepoved uvoza ruskega utekočinjenega plina v EU od leta 2027, sankcije proti še 118 ladjam, ki izvažajo rusko nafto za višjo ceno od dovoljene (tako da je vseh teh ladij zdaj več kot 500), ukrepe proti ruskemu poslovanju v bančnem sektorju in na področju kriptovalut. Vprašanje pa je, ali bodo vse članice odobrile te nove sankcije. Spet bi se jim lahko zoperstavila Slovaška in Madžarska, ki edini v EU še uvažata rusko nafto. Slovaški predsednik vlade Robert Fico se je nedavno na Kitajskem celo srečal s Putinom. Sicer ni jasno, v kolikšni meri je 18 svežnjev sankcij oviralo rusko financiranje vojne.
Vojna, v kateri imajo glavno besedo brezpilotniki, se medtem nadaljuje z nočnimi ruskimi napadi na civilne objekte in z vso silovitostjo na fronti, kjer v bojih sodeluje več kot 700.000 ruskih vojakov, kot je zdaj poslancem Dume dejal Putin, ki se je hvalil z ofenzivnostjo ruske vojske. Ukrajinska vojska pa trdi, da je samo v četrtek na območju Pokrovska (v vzhodni regiji Doneck), za katerega potekajo srditi spopadi že več kot leto dni, ustavila 87 ruskih napadov. Na obeh straneh je veliko padlih zdaj tudi dobrih 200 kilometrov bolj severno v bitki za prav tako pomembno mesto Kupiansk v severovzhodni regiji Harkov. V Kijevu pa so v četrtek še sporočili, da jim je Rusija izročila več kot tisoč trupel ukrajinskih vojakov.
Največji izziv varovanje energetske infrastrukture
Ukrajinska vojska tudi trdi, da je ponoči sestrelila 71 od 84 ruskih brezpilotnikov, ki so, kot vsako noč, napadli predvsem energetsko infrastrukturo. Kot je na obisku v Parizu izjavila nova ukrajinska ministrica za energijo Svitlana Grinčuk, je največji izziv njene vlade »varovanje energetske infrastrukture« pred ruskimi napadi, ki se ponavljajo noč za nočjo. Ob običajno hudi zimi v Ukrajini bi se njeni prebivalci v naslednjih mesecih lahko soočali s še hujšimi težavami kot prejšnjo zimo. »Veliko naše opreme na energetski infrastrukturi po napadih popravimo, a Rusija potem nadaljuje z napadi,« je dejala ministrica in poudarila, da poskušajo Ukrajinci okrepiti protizračno obrambo in se bolj opreti na pridobivanje elektrike iz sončnih in vetrnih elektrarn, ki jih je težje zadeti.
A tudi ukrajinski napadi na ruske rafinerije se nadaljujejo skoraj vsako noč. V zadnjih dneh so ukrajinski specialci poročali o napadu na rafinerijo južno od Volgograda (nekdanji Stalingrad). Požar pa naj bi v četrtek zaradi ukrajinskih brezpilotnikov zajel tudi rafinerijo Gazproma, ki se nahaja sto kilometrov severovzhodno od Volgograda.
