Eno izmed velikih nerešenih vprašanj bližnjevzhodne varnostne ureditve je problematika iranskega jedrskega vprašanja. Teheran sedaj po vedno znova pojavljajočih se grožnjah morebitnega vojaškega posredovanja ZDA ter Izraela zaradi njegovega jedrskega programa išče diplomatska zavezništva in nakazuje pripravljenost za nadaljevanje pogajanj o obuditvi iranskega jedrskega dogovora iz leta 2015, ki ga je sicer leta 2018 enostransko prekinil takratni in zdajšnji ameriški predsednik Donald Trump.
Včeraj si je Iran moralno podporo zagotovil od svojih najtesnejših zaveznic – Rusije in Kitajske. Na skupnem srečanju v Pekingu so se predstavniki trojice držav zavzeli za nadaljevanje dialoga z zahodnimi državami glede iranskega jedrskega vprašanja, a le na temelju vzajemnega spoštovanja. Sporočilo pogovorov iz Pekinga je bilo jasno: Iran ima pravico do miroljubne uporabe jedrske energije, kar bi bilo potrebno priznati, povrh pa je potrebno proti šiitski islamski republiki odpraviti vse enostranske sankcije.
Bojazen Trumpovih pritiskov
Celotno besedilo skupne izjave je letelo predvsem na ZDA in še posebej na Trumpa, ki je po nizu groženj iz Izraela z vojaškim posredovanjem, sedaj prav tako zarožljal z orožjem. Iranskemu vodstvu je poslal pismo s ponudbo za pogajanja, ki jo je začinil z grožnjo. Da je bila mera nespoštljivosti za Teheran polna, je pismo obelodanil še preden so ga posredniki iz Združenih arabskih emiratov predali iranskim uradnikom. »Napisal sem jim pismo z upanjem, da se bodo pogajali. Kajti če bomo morali vojaško posredovati, bo to zanje grozno,« je obelodanil temeljno sporočilo pisma, ki je v Teheranu na deklarativni ravni naletelo na ostro zavrnitev.
Vrhovni verski voditelj veliki ajatola Ali Hamenej in predsednik Masud Pezeškian sta se strinjala, da takšne vrste pogajanj ne pridejo v poštev. »Z vami se ne bom pogajal pod grožnjami. Naredite, kar hočete,« je zarohnel Pezeškian. Hamenej je ocenjeval, da Trump s svojo ponudbo zavaja javno mnenje. »Ko vemo, da dogovora ga ne bodo spoštovali, kakšen smisel imajo pogajanja?« se je spraševal, misleč na Trumpovo odpoved pred desetletjem že doseženemu jedrskemu dogovoru.
Po oceni dr. Araša Azizija, iranskega zgodovinarja in predavatelja na ameriški univerzi Clemson, tako oster odgovor iz Teherana ni le posledica zaradi nezaupanja v Trumpa in zavračanje njegovega robatega sloga: »Prepričani so, da so prešibki za začetek pogajanj. Bojijo se Trumpovih pritiskov. Tudi če bodo začeli pogajanja, bodo prej njihov začetek poskušali predstaviti kot težko dobljen korak (ameriške administracije, op.a.).«
Krepko povečanje zalog urana
Poskusi vrnitve k pogajanjem so ta čas skorajda zastali. Potem ko so še v tednih pred prenosom oblasti v Beli hiši tri velike evropske sile (Velika Britanija, Francija in Nemčija) s Teheranom vodile dialog o jedrskem vprašanju, so na nedavnem zasedanju odbora guvernerjev IAEA svarili zaradi velikega napredka v proizvodnem procesu, ki ga je Iran storil v zadnjih mesecih. »Iran ima zdaj šest znatnih količin visoko obogatenega urana, ki ga agencija opredeljuje kot šestkrat večjo količino jedrskega materiala. Ni mogoče izključiti, da bi s tem materialom lahko izdelali jedrsko eksplozivno napravo. Skupne zaloge obogatenega urana v Iranu so zdaj približno 40-krat večje od omejitve, h kateri se je Iran zavezal v dogovoru JCPoA,« so opozorile Nemčija, Velika Britanija in Francija ter Iran pozvale, naj spremeni smer svoje jedrske politike. IAEA sicer ugotavlja, da se je Iran močno približal izdelavi 90-odstotno obogatenega urana, ki je potreben za jedrsko konico.
Morebitno vojaško posredovanje proti Iranu je tudi v ameriški obveščevalni srenji predmet nenehnih analiz. Tako Bidnova kot pozneje Trumpova administracija sta dobili oceno ameriških obveščevalnih služb, da bo Izrael letos predvidoma napadel iranske jedrske obrate.
»Iran se zagotovo boji možnega napada Izraela. Vedo, da Izrael za pristanek nanj pritiska na Trumpa. Na koncu bi se utegnil z napadom strinjati. Prav zato se bodo verjetno slej kot prej strinjali k obnovitvi pogajanj,« razlaga naš sogovornik Araš Azizi. Kot še opozarja, se Iran ni opomogel potem ko je z izraelskimi napadi izgubil zaveznike v Libanonu in je padel še Asadov režim v Siriji. »Os upora je bila uničena. Celotna iranska strategija 'naprej prenesene obrambe' v regiji leži v črepinjah,« razlaga in ta položaj Irana opredeljuje kot še enega izmed dejavnikov, čemu bodo pristali na pogajanja.
