Ker lahko danes kdor koli ustvari in na spletu ter omrežjih deli vsebine brez preverjanja ali uredniških standardov, značilnih za tradicionalne medije, so se dezinformacije močno razširile. To je še posebej pomembno, ker se mladi vse pogosteje obračajo na družbena omrežja za različne informacije – uporabljajo jih kot vir novic in celo kot iskalnik. Najstniki pa kljub pogosti uporabi družbenih omrežij težko presojajo o pristnosti vsebin, ki jih vidijo, piše portal The Conversation.
Mladi menijo, da laži v navadnih objavah ni
Po podatkih britanskega medijskega čuvaja Ofcom lahko resničnost ali lažnost objav zanesljivo oceni le 11 odstotkov mladih, starih od 11 do 17 let. Kljub temu se mnogi najstniki ne zavedajo, koliko dezinformacij dejansko vidijo. Menijo namreč, da se dezinformacije dogajajo le v svetu velikih novic ali spletnih prevar, ne pa v »običajnih« objavah na instagramu ali tiktoku.
»Moj instagram ni ravno enako kot to, kar se dogaja v svetu. Je bolj … samo življenje,« je menil eden od mladih v raziskavi.
Večina mladih resničnosti objav na omrežjih niti ne preverja. Namesto tega se zanašajo na intuicijo (vidiš in veš), videz profila (videti je profesionalno) in komentarje drugih uporabnikov. A raziskave jasno kažejo, da ta strategija pogosto vodi v zmotno dojemanje informacij.
Mladi starše vidijo kot bolj zanesljive od sebe
Zanimivo je, da najstniki svoje starše vidijo kot bolj usposobljene pri prepoznavanju dezinformacij, stare starše pa kot najbolj ranljive. »Starši takoj vidijo lažne novice, zato temu ne verjamejo in se jim ni treba s tem ukvarjati,« je dejal eden izmed udeležencev raziskave. Pri tem je treba dodati, da po raziskavah Ofcoma le 22 odstotkov odraslih dejansko učinkovito prepozna lažno vsebino.
To presega stereotip, da so mladi zaradi digitalne izkušenosti najboljše merilo za spletno resnico. Večina mladih sicer ne želi samih izpostavljati lažnih objav. Mislijo namreč, da to ne bi nič spremenilo, strah jih je tudi kritik ali nadlegovanja.
Odgovornost preprečevanja lažnih novic mladi vidijo pri državnih organih, čeprav se hkrati bojijo, da bi pri državnem preverjanju novic lahko prišlo do cenzure. Več preverjanja pričakujejo tudi na platformah in omrežjih, ki bi morali bolj ščititi svoj ugled.
