»Prepričan sem, da bo Tesla dobila 400 milijonov, vendar meni tega ni nihče povedal,« je na svojem družbenem omrežju X objavil Musk, ki ga je Trump postavil na položaj vodje urada za vladno učinkovitost, ki tudi z dostopanjem do osebnih podatkov in najbolj občutljivih podatkovnih baz ustvarja podlago za odpuščanje javnih uslužbencev, krčenje porabe in zapiranje vladnih agencij.
Revija Time poroča, da se je Tesla prijavil za prodajo vozil State Departmentu že v času administracije Joeja Bidna, ki je spodbujala razvoj okolju domnevno prijaznejših električnih vozil. Trump po drugi strani zanika podnebne spremembe in odpravlja Bidnove ukrepe proti segrevanju ozračja.
Delnice proizvajalca električnih avtomobilov, ki ga vodi Musk, so po Trumpovi izvolitvi na položaj predsednika novembra lani krepko narasle. Od Trumpove prisege na položaj 20. januarja letos pa padle za več kot 20 odstotkov, poroča Dow Jones.
Po objavi novice o prodaji vozil State Departmentu so se delnice Tesle zjutraj podražile za skoraj pet odstotkov na okoli 353 dolarjev.
400 milijonov dolarjev za Teslo, ki se mu letos obeta prodaja vozil v vrednosti 110 milijard dolarjev, sicer ni veliko, po drugi stani pa bilanci podjetja gotovo ne bo škodovalo. Ob tem ima Musk še številne druge pogodbe z ameriško zvezno vlado. Zato mediji, analitiki in demokratski politiki opozarjajo na očiten konflikt interesov.
Njegovo vesoljsko podjetje SpaceX je od leta 2008 iz zveznega proračuna prejelo 20 milijard dolarjev in je praktično edina ameriška korporacija, ki lahko pošilja posadke na Mednarodno vesoljsko postajo ISS, odkar je vesoljska agencija Nasa upokojila svoje raketoplane.