Karzaj sicer ni pojasnil, kje je prišlo do srečanj s predstavniki vodje talibanov Mule Omarja. Prav tako je bil redkobeseden glede vsebine srečanj. Dejal je le, da naj bi bilo talibanom resnično v interesu, da bi konflikt končali s sklenitvijo mirovnega dogovora. Predsednikove besede sta kmalu relativizirala tako afganistanski veleposlanik v Pakistanu kot tudi tiskovni predstavnik talibanov. "Nismo še dosegli faze pogovorov. Če bo do njih prišlo, se bodo morali odviti med afganistansko vlado in talibani," je dejal veleposlanik Umar Daudzai in pojasnil, da so prvi stiki med ameriško vlado in talibani zgolj "preiskovalne narave". Čeprav talibani v Katarju odpirajo svojo politično pisarno, ki naj bi služila prav kot nov komunikacijski kanal za pogovore z ameriško vlado, so včeraj stike z Washingtonom in Kabulom zanikali. "Islamski Emirat odločno zavrača njegove (Karzajeve, op. p.) besede, da smo se pogovarjali z njegovo brezbrižno administracijo. Pogovorov s Karzajevo administracijo ne načrtujemo," je v sporočilu za javnost zapisal tiskovni predstavnik talibanov Zabihulah Mudžahid. Toda veleposlanik Daudzai je vztrajal prvi tipajoči stiki med Američani in talibani naj bi obstajali v okviru "katarskega procesa".
Talibani sicer že vrsto let uradno zavračajo vsakršne pogovore s Karzajem in Američani, dokler se bo okupacija Afganistana nadaljevala. V zakulisju vojaškega obračuna pod Hindukušem pa naj bi v minulih letih večkrat prišlo do srečanj visokih talibanskih predstavnikov z afganistanskimi uradniki. Karzaj je talibanom oziroma "bratom iz gorovja", kot jih tudi imenuje, že večkrat ponudil reintegracijo v afganistansko družbo. Odpovedati se morajo orožju in priznati afganistansko ustavo.
"Ne vem, ali je možno doseči rešitev za pogajalsko mizo. A poskusiti vendarle moramo," je menil generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen. Šef severnoatlantskega zavezništva meni, da bi se talibani v pogajanjih morali odpovedati terorizmu in sprejeti afganistansko ustavo, vključno z njenimi določili za zaščito ženskih in drugih človekovih pravic. Talibani sicer za temelj prihodnje državne ureditve Afganistana predvidevajo šeriatsko pravo.
