Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj prispel na obisk na Severno Irsko, kjer so ob tem sprožili eno največjih varnostnih operacij v njeni zgodovini. Biden sicer ni prispel med velikonočnimi prazniki, ko je minilo natanko 25 let od podpisa severnoirskega mirovnega sporazuma, ki mu pravijo tudi velikonočni, ampak dan pozneje, bo pa na irskem otoku ostal kar štiri dni. To veliko pove o tem, kako velik pomen Biden, o katerem na Irskem pravijo, da je po rodu petosminski Irec, pripisuje veliki obletnici tega zgodovinskega sporazuma, ki je po tridesetih letih nemirov prinesel mir, pa tudi problemom, ki sta jih brexit in severnoirski protokol kot ključni del brexitskega sporazuma prinesla Severni Irski.
Biden, ki naj ne bi imel časa za udeležbo na kronanju kralja Karla III. čez slab mesec dni, si je vzel čas za obisk Severne Irske, kljub temu da je britanska vlada tam na podlagi nasveta domače obveščevalne službe MI5 pred kratkim zvišala stopnjo teroristične grožnje na »resno«, ki je druga najvišja, pomeni pa, da je terorističen napad zelo verjeten.
Razočarani Sunak
Na britanskem dvoru naj bi Bidnovo odločitev, da se ne udeleži kronanja, sprejeli kot košarico kralju, čeprav bo prišla njegova žena – ameriška prva dama. Britanski premier Rishi Sunak pa je bil sprva izredno zadovoljen z Bidenovim obiskom na Severnem Irskem, ker je upal, da bo prinesel odmevno podporo njegovemu dogovoru z evropsko komisijo o spremembah v severnoirskem protokolu, s katerim se še vedno noče sprijazniti vodilna severnoirska unionistična protestantska stranka DUP.
Vreme je bilo ob Bidenovem prihodu v Belfast, kjer bo imel danes na univerzi edini govor med obiskom, enako viharno, kot je zadnje čase viharna severnoirska politika. Pričakal ga je Sunak, ki pa zdaj ne more skriti razočaranja nad tem, da Biden v program ni vključil obiska Stormonta, torej severnoirske skupščine, kjer bi mu pomagal prepričati lokalne unionistične probritanske politike, naj se vrnejo v skupščino, ki enako kot severnoirska vlada ne deluje od zadnjih volitev. S Sunakom bosta imela danes uradne pogovore, sicer pa je velik del Bidnovega programa zaseben, saj vključuje odkrivanje njegovih irskih korenin in srečanja z irskimi svojci.
Radikalno spremenjena politika
Sporazum (velikonočnega) velikega petka, znan tudi kot belfaški sporazum, so sklenili, da bi naredili konec tridesetletnim »težavam« na Severnem Irskem. Tako so v Londonu rekli vladavini nasilja, strahu, atentatov in terorističnih bomb. V pogajanjih so sodelovale severnoirske stranke ter britanska in irska vlada, trajala so več let, z dogovorom pa so se končala na veliki petek, 10. aprila 1998.
Sporazum je radikalno spremenil severnoirsko politiko. Natančno to je bil tudi cilj. Govori o novem začetku in novi severnoirski skupščini z vgrajeno delitvijo oblasti. Ta naj bi prevzela reševanje »lokalnih« (severnoirskih) vprašanj. Sporazum je zahteval, da morajo biti vse ključne odločitve sprejete v skladu z interesi (dveh) severnoirskih skupnosti, takrat še zelo večinske protestantske unionistične skupnosti, ki prisega na unijo Severne Irske z Veliko Britanijo, in zdaj vse manj manjšinske katoliške republikanske nacionalistične skupnosti, katere cilj je združitev z Irsko oziroma enotnost irskega otoka, ki je bil veliko stoletij britanska kolonija.
V sporazum so bile vgrajene tudi čezmejne povezave v obliki ministrskega sveta Severne Irske in Republike Irske, da bi se politiki redno srečevali. Sporazum je vseboval tudi nastanek irsko-britanskega sveta, ki bi izboljšal odnose med dvema otokoma, Veliko Britanijo in Republiko Irsko. Sporazum pa je bil tudi kontroverzen, predvsem zato, ker je določil predčasno (v dveh letih) izpustitev zaprtih pripadnikov polvojaških republikanskih (predvsem Irinih) in lojalističnih skupin, povezanih z različnimi terorističnimi in kriminalnimi dejanji med tridesetletnimi »težavami«.
