»Zaveznice se strinjajo, da je prihodnost Ukrajine v Natu, vendar je to dolgoročna perspektiva,« je na novinarski konferenci s finsko premierko Sanno Marin poudaril Stoltenberg.

»Ko se bo vojna v Ukrajini končala, bomo morali zagotoviti, da se zgodovina ne bo ponovila. Ruski predsednik Vladimir Putin ne sme še naprej napadati sosednjih držav,« je dejal in ponovno opozoril, da si Putin želi nadzorovati Ukrajino in ne načrtuje miru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajina je septembra lani vložila prošnjo za vstop v Nato po hitrem postopku. Po ruskem napadu pa sta tudi Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja lani zaprosili za članstvo v Natu. Njuna pristopna protokola je doslej ratificiralo 28 od 30 članic Nata, proces pa trenutno blokira Turčija.

V luči tega je Stoltenberg ponovil, da sta Finska in Švedska izpolnili vse, kar sta obljubili v tristranskem sporazumu, ki sta ga s Turčijo sklenili junija lani v Madridu. »Zdaj je čas, da ratificiramo in v celoti sprejmemo Finsko in Švedsko kot članici Nata,« je še dodal.

Razmere v Ukrajini se medtem zaostrujejo. Poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksandr Sirskij je namreč opozoril, da spopadi v okolici mesta Bahmut v regiji Doneck postajajo vse bolj zahtevni. »Kljub visokim izgubam, sovražnik še naprej v napad pošilja enote ruske najemniške skupine Wagner,« je dejal.

Intenzivni spopadi v okolici Bahmuta sicer potekajo že več tednov. V mestu, kjer je pred vojno živelo več kot 70.000 ljudi, še vedno vztraja okoli 6000 prebivalcev, ki so jih ukrajinske oblasti nedavno pozvale k evakuaciji.