»Leto 2022 je bilo osmo zaporedno leto, v katerem so evropske članice Nata in Kanada povečale izdatke za obrambo,« je ob predstavitvi letnega poročila povedal Stoltenberg.

Od leta 2014, ko so se dogovorile o cilju, da bodo do leta 2024 namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), so evropske države in Kanada za obrambo namenile dodatnih 350 milijard ameriških dolarjev, je povedal.

Vse skupaj, torej tudi ZDA, so lani za obrambo namenile več kot 1000 milijard dolarjev. Cilj dveh odstotkov je izpolnjevalo sedem članic, medtem ko so ga leta 2014 tri. Slovenije še vedno ni med njimi.

Številne članice so po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani napovedale bistveno povečanje izdatkov, je še dejal generalni sekretar. »Zdaj se morajo te obljube spremeniti v dejanski denar, pogodbe in konkretno opremo. Obrambni izdatki so namreč podlaga za vse, kar počnemo,« je poudaril.

»Premikamo se v pravo smer, a ne tako hitro, kot nevaren svet, v katerem živimo, zahteva. Pozdravljam napredek, a moramo storiti več in hitreje,« je povedal.

Izrazil je pričakovanje, da bodo voditelji članic zavezništva na julijskem vrhu v Litvi določili bolj ambiciozne zaveze, da bosta dva odstotka BDP spodnja meja naložb v obrambo, in ne več zgornja.

Kakšna točno bo nova zaveza, bo odvisno od držav članic. Nova zaveza mora po njegovih besedah temeljiti na napredku, doseženem od leta 2014, je še povedal generalni sekretar.

»Leto 2022 je bilo ključno za našo varnost. Ruska nezakonita vojna proti Ukrajini vstopa v drugo leto,« je ob predstavitvi letnega poročila še povedal generalni sekretar Nata.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po njegovih besedah mislil, da lahko zlomi enotnost Nata. Ta pa je ostal enoten in Ukrajini zagotavlja pomoč brez primere.

»Želel je manj Nata, a se je zgodilo ravno obratno,« je dejal Stoltenberg in pri tem omenil odločitev Švedske in Finske za vložitev prošnje za članstvo v zavezništvu.

Pozdravil je napoved Turčije, da bo ratificirala pristopni protokol za Finsko, kar naj bi storila še pred razpustitvijo parlamenta pred majskimi splošnimi volitvami. Pozdravil je tudi dejstvo, da bo madžarski parlament o finskem vstopu glasoval prihodnji teden.

Po njegovih besedah je pomembno, da tako Finska kot Švedska hitro postaneta članici zavezništva, pri čemer ni nujno, da se to zgodi ob istem času.

Še naprej bo trdo delal, da bo tudi Švedska čim prej vstopila v Nato. Na vprašanje, ali se bo to zgodilo še pred julijskim vrhom v Vilniusu, je odgovoril, da ne želi dajati konkretnega časovnega okvirja.

Ob tem je napovedal, da bo na vrh, ki bo 11. in 12. julija letos, povabil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Slovenija po obrambnih izdatkih ostaja pri repu članic Nata

Slovenija je lani za obrambo namenila 1,26 odstotka bruto domačega proizvoda, kar jo še vedno uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki, kaže danes predstavljeno poročilo zavezništva. Za njo zaostajajo le tri države. Je pa medtem presegla cilj 20 odstotkov obrambnega proračuna za naložbe v opremo.