Štiri ali pet tednov, je bila ocena predsednika Donalda Trumpa o morebitnem trajanju vojne na Bližnjem vzhodu. Toda njegov obrambni minister Pete Hegseth se ni tako decidirano omejil na določen časovni rok. Koliko časa bo trajala, ob prvem predstavljanju razlogov za napad na Iran obrambni minister ni pojasnil, je pa zagotovil, da ne bo neskončna in tudi ne bo podobna iraški.
Čeprav so ZDA in Izrael prvi izvedli napad, ki je bil že dolgo načrtovan, je Hegseth na tretji dan vojne, ko so se napetosti na Bližnjem vzhodu zgolj še stopnjevale, pojasnjeval, da ZDA končujejo vojno, ki jo je Iran brez uradne vojne napovedi začel z napadi na ameriške cilje v regiji v zadnjih desetletjih. Kot cilja vojne ni navedel zamenjave režima, temveč je izpostavil, da želijo ZDA uničiti iranski balistični program, ki je bil njihov »konvencionalni ščit za jedrsko izsiljevanje«, proizvodnjo raket ter mornarico, hkrati pa nameravajo državi preprečiti izdelavo jedrske bombe. Podobno kot ameriški predsednik Donald Trump je Irance pozval, naj izkoristijo trenutek: »Upamo, da bo iransko ljudstvo izkoristilo to neverjetno priložnost.« Prav tako je pozval iranske varnostne sile, naj »izberejo modro«.
Medtem ko ZDA očitno kolebajo pri vprašanju zamenjave režima v Iranu, je ta še kako aktualna za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. »Začeli smo to kampanjo, da se osvobodimo poskusov obnovitve eksistencialnih groženj, in začeli smo jo tudi, da ustvarimo pogoje za pogumni iranski narod, da se osvobodi jarma tiranije. Dan, ko bo (iransko ljudstvo) to lahko storilo, se bliža. Mi ga približujemo … Ko bo prišel, bodo Izrael in Združene države Amerike na strani iranskega ljudstva.« Takrat – tik pred padcem režima ali takoj zatem – namerava v Iran pripotovati tudi prestolonaslednik Reza Pahlavi. »Zame je pomembno, da sem med svojimi rojaki, da se borim v zadnji bitki in jo pripeljem do konca,« je napovedal.
Ob tem, da ne izključujejo novih žrtev med ameriškimi vojaki – doslej so umrli štirje – so v Pentagonu napovedali nadaljnje krepitve vojaških zmogljivosti v regiji. »Veliki val« v vojni z Iranom šele prihaja, je napovedal ameriški predsednik Donald Trump in dodal, da ZDA ne vedo, kdo bo novi voditelj države po smrti iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja. Do teh zagotovil je prišlo na dan, ko so se ameriške zalivske zaveznice spraševale, ali so prepuščene na milost in nemilost iranskim operacijam, ki so z napadi na civilno in energetsko infrastrukturo ameriških zaveznikov v vojni izstavljale visok račun ter odražale zmožnost napadov Irana v Perzijskem zalivu. Hkrati je vojna dobivala kaotične podobe »prijateljskega ognja«, ko je zračna obramba Kuvajta sestrelila tri ameriške lovce.
Pripravljene uporabiti pravico do samoobrambe
Članice regionalnega Sveta za zalivsko sodelovanje (GCC sestavljajo Savdska Arabija, Bahrajn, Katar, Oman, Kuvajt in Združeni arabski emirati), ki temelji tako na gospodarskem kot vojaškem povezovanju, so v skladu z ustanovno listino OZN napovedale uporabo pravice do samoobrambe in zaščite lastnih državljanov, če bi se iranski napadi nadaljevali. Takšno svarilo vojaško šibkejših nasprotnic (razen Savdske Arabije) ob želji po vrnitvi k dialogu ni naletelo na plodna tla pri nobeni od vojskujočih se strani.
ZDA so imele pred očmi uresničevanje zastavljenih ciljev, Iran se je branil in še naprej napadal civilno in energetsko infrastrukturo zalivskih držav ter vojaška oporišča v regiji. V želji po čim večji prizadejani škodi ZDA, Izraelu in njihovim zaveznikom je krepil pritisk z napadi na cilje v Katarju, Bahrajnu in Združenih arabskih emiratih. Med drugim je zadel eno največjih rafinerij na svetu, savdsko Ras Tamura, in dva katarska proizvodna obrata za utekočinjeni zemeljski plin. Zalivske države so se branile z uporabo lastne protizračne obrambe. Katar je iranske drone sestreljeval tudi z vojaškimi letali. Da so iranski napadi na arabske države ameriško administracijo presenetili, je priznal celo predsednik Trump.
Dežela ceder na točki preloma
V vojno je bil posrkan tudi Libanon, saj se je tamkajšnja proiranska šiitska milica Hezbolah odločila, da z izstrelitvijo raket in dronov nad Izrael maščuje smrt svojega mecena, ajatole Hameneja. Sledili so izraelski protinapadi, ki so se z juga Libanona in južnih predmestij Bejruta razširili na celotno državo. Kot tarčo napadov so opredelili tudi voditelja Hezbolaha Naima Kasema, ki je nasledil lani likvidiranega šejka Hasana Nasralo. Zaradi vnovičnega zajetja dežele ceder v vojno vihro je libanonska vlada rohnela nad Hezbolahom in napovedala prepoved vseh njegovih aktivnosti.
Libanon se je posledično znašel pred prelomno točko, ko mu na eni strani grozi uničenje iz Izraela, na drugi pa državljanska vojna med Hezbolahom in vladnimi silami. V prvem valu izraelskih napadov je umrlo 31 ljudi, 149 pa je bilo ranjenih. Vnetljiva izraelsko-Hezbolahova fronta očitno ne bo hitro ugasnila. Kot je sporočil načelnik generalštaba izraelske vojske Ejal Zamir, bi lahko bojne operacije proti Hezbolahu trajale več dni. »To zahteva močno obrambno in trajno ofenzivno pripravljenost, delovanje v neprekinjenih valovih in nenehno izkoriščanje priložnosti,« je poudaril Zamir.