Pred januarsko inavguracijo Donalda Trumpa za novega ameriškega predsednika se vojna v Ukrajini stopnjuje. Vsaka od strani bi rada pridobila čim boljšo pozicijo, preden bo čez prag Bele hiše spet stopil Trump. O silovitih bojih in napredovanju ruske vojske poročajo z več odsekov frontne črte v Donbasu. Ukrajinske sile so po ruski protiofenzivi – Moskva naj bi v Kursk poslala skoraj 60.000 vojakov – tudi izgubile okoli 40 odstotkov okupiranega ozemlja regije Kursk. Sedaj nadzorujejo še okoli 800 kvadratnih kilometrov od sprva 1376 zaseženih kvadratnih kilometrov ruskega ozemlja.
Po napovedih iz Kijeva nameravajo v Kursku vztrajati, dokler bo vojaški vrh v tem videl prednosti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prepričan, da želi Putin osvojiti celoten Donbas, ukrajinske sile pa pred 20. januarjem potisniti iz Kurska, da bi lahko prikazal, da nadzoruje situacijo. Približno 575.000 ruskim vojakom v Ukrajini naj bi se pridružilo še dodatnih 100.000, ocenjujejo v poveljstvu ukrajinske vojske, kjer priznavajo, da ruske sile na nekaterih odsekih pri kraju Pokrovsk dnevno napredujejo za okoli 200 do 300 metrov. Vsaj del okrepitev ruska vojska očitno namerava dobiti s pomočjo novih rekrutov. Država Ruse vabi v vojsko z obljubami opustitve dolgov do višine 90.000 evrov, a le, če se bodo vsaj leto dni borili v Ukrajini. Po severnokorejskih okrepitvah pa Rusija okrepitve za bojišče očitno išče še na Bližnjem vzhodu. Iz Jemna naj bi se v rusko vojsko v zameno za plačilo septembra vključilo 200 pripadnikov jemenskih hutijevcev, je poročal Financial Times.
Ruttejev obisk v Mar-a-Lagu
Hkrati se po tem, ko je Rusija minuli teden v napadu na mesto Dnipro uporabila supersonične rakete srednjega dosega, stopnjujejo medsebojne obtožbe Moskve in Kijeva. Iz Moskve so denimo proti Washingtonu letele obtožbe, da poskuša Bidnova administracija sabotirati mirovna prizadevanja prihodnje Trumpove administracije. »Med volilno kampanjo je Trump govoril o tem, da želi na neki način vzpostaviti mir in vse voditi po mirni poti. Zdaj pa delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi razmere tako zaostrili, da bi bili mirovni sporazumi obsojeni na neuspeh,« je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Razen napovedi iz Trumpovega tabora, da bi novi ameriški predsednik utegnil za sklenitev miru pritisniti tako na Moskvo kot na Kijev – na slednjega z grožnjo končanja financiranja ukrajinskih obrambnih aktivnosti – konkretnih napovedi, kako si Trump želi doseči mir v 24 urah, iz njegovega štaba v Mar-a-Lagu še ni. Tam se je sicer čez konec tedna oglasil novi generalni sekretar Nata Mark Rutte, da bi še pred Trumpovim nastopom predsedniškega mesta s prihajajočim ameriškim predsednikom govoril o njegovih načrtih glede Ukrajine. Po sobotnem srečanju v javnost niso pricurljale podrobnosti pogovorov, a očitno je, da do nervoze prihaja predvsem na evropski strani zavezništva.
Strašenje in pomirjanje
Ukrajinski preiskovalci medtem proučujejo ostanke nove ruske balistične rakete srednjega dosega, ki je bila uporabljena minuli četrtek. Tako kot o tej preiskavi še ni znanega nič konkretnega, nejasen ostaja tudi obseg škode, ki so jo rakete povzročile v Dnipru. Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem napovedal, da bo Moskva raketo še naprej preizkušala v boju in da ima zalogo, ki je pripravljena za uporabo. Zanimiva je tudi reakcija Dmitrija Medvedjeva, nekdanjega premierja in zdajšnjega namestnika predsednika Varnostnega sveta Rusije. Če je ta po četrtkovem napadu z raketami orešnik še cinično sporočal: »Dobili ste, kar ste želeli,« je po burnih reakcijah Zahoda in izpraševanju, ali se utegne konflikt v Ukrajini približati tretji svetovni vojni tudi z uporabo jedrskega orožja velesil, poskušal pomirjati. Čeprav je v preteklosti Zahodu že pogosto grozil z jedrsko vojno, je po okrepljenih napetostih minuli teden – tudi zaradi ohlapnejših kriterijev Rusije v njeni novi doktrini uporabe jedrskega orožja – vendarle začel pošiljati spravljivejše signale. »Ne želimo, da bi se kdaj zgodilo kaj takega (jedrska vojna, op. a.). V ruskem vodstvu ni norcev,« je zatrdil Medvedjev in dodal, da se vojna lahko konča, le Nato mora nehati spodbujati vojaške akcije. Zaradi prve uporabe supersoničnih balističnih raket srednjega dosega se bo sicer jutri na nujnem zasedanju sestal svet Nato-Ukrajina.
