D66 je tako osvojila 26 od 150 mandatov v parlamentu, Wildersova stranka pa prav tako 26, vendar z manj glasovi. Šestindvajset poslanskih sedežev je najmanj, kolikor jih je do sedaj osvojila katera koli zmagovalka nizozemskih volitev. V 150-članski parlament se je sicer uvrstilo 15 strank.
Tradicionalno stranka, ki je dosegla najboljši volilni izid, dobi priložnost za sestavo vladne koalicije. Najboljše možnosti za položaj predsednika vlade ima tako 38-letni vodja stranke D66 Jetten, ki bi lahko postal najmlajši voditelj petega največjega gospodarstva v Evropski uniji.
Jetten naj bi poskusil sestaviti koalicijo štirih strank s celotnega sredinskega političnega spektra, in sicer z nekdaj vodilno desnosredinsko Ljudsko stranko za svobodo in demokracijo (VVD) z 22 sedeži, z zeleno-liberalnim zavezništvom Groenlinks/PvdA bivšega evropskega komisarja Fransa Timmermansa z 20 sedeži in Krščanskimi demokrati (CDA) z 18 sedeži.
Tovrstna koalicija bi Jettnu zagotovila vladanje s 86 sedeži, a je vodja VVD Dilan Yesilgoz že zavrnila možnost koalicije, v kateri bi sodelovalo tudi zeleno-liberalno zavezništvo. Yesilgoz tako predlaga koalicijo VVD, CDA, Jettnove D66 in desno-populistične stranke JA21. Takšna morebitna koalicija bi imela 75 sedežev v parlamentu in bi bila zato potencialno nestabilna, navaja AFP. Še ena možnost je manjšinska vlada, ki pa ji Jetten ni naklonjen.
Jetten je v upanju na oblikovanje koalicije v začetku tedna imenoval tako imenovanega skavta, ki naj bi v dialogu z drugimi strankami preučil možnosti za oblikovanje prihodnje vladne koalicije. To je postal Wouter Koolmees, sicer Jettnov strankarski kolega, ki že ima izkušnje s strankarskimi pogajanji.
Predčasne parlamentarne volitve so na Nizozemskem potekale prejšnjo sredo. Razpisali so jih po tem, ko je junija zaradi odhoda stranke PVV razpadla vladajoča koalicija. Temu je botroval zlasti spor v zvezi z ukrepi glede priseljevanja, ki so bili po Wildersovem mnenju premili.
