Nemčija se tej nameri zdaj upira in Golob je podprl Merza, ki je danes poslal pismo predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem se zavzema za preklic popolne prepovedi takšnih vozil čez deset let, in sicer tako, da bi izvzeli priključne hibride in vozila z visoko učinkovitimi motorji z notranjim zgorevanjem. Merz je pismo poslal po uskladitvi s koalicijskimi partnerji in pod pritiskom domače avtomobilske industrije, s katero tesno sodelujejo tudi mnoga slovenska podjetja.
Golob je dejal, da se strinja z ohranjanjem podnebnih ciljev Evrope in da je zagovornik električne mobilnosti, da pa podpira nemško pismo tudi zato, ker v desetih letih po njegovem ne bo mogoč popoln prehod na električna vozila, ne samo zaradi avtomobilske industrije, pač pa tudi zaradi ne dovolj zmogljive infrastrukture in omrežij. »Evropska avtomobilska industrija je bila dolgo ponos, naj tako ostane,« je dejal Golob.
Odločitev Evropske unije, da do leta 2035 prepove vozila z notranjim zgorevanjem, je bila izredno odmeven del podnebnih ukrepov. Naletela pa je na kritiko avtomobilske industrije in opozorila o posledicah za evropsko konkurenčnost pri takšnem časovnem cilju. Evropska komisija bo zato predstavila svoj novi predlog o tem vprašanju 10. decembra.
Belgijo oba razumeta, toda …
Merz in Golob sta veliko govorila o Ukrajini. Oba sta podprla načrte o uporabi 140 milijard evrov vrednega zamrznjenega ruskega premoženja kot poroštva za finančna sredstva, s katerimi naj bi v naslednjih nekaj letih pomagali Ukrajini. Merz je bil septembra pobudnik takšnega koraka, ki se mu najbolj upira Belgija, ker se boji izpostavljenosti, saj je tam daleč največ takšnega ruskega premoženja. Merz je dejal, da ima »Belgija dobre argumente, a imamo jih tudi mi«. Na Rusijo je treba čim bolj pritisniti, da bo pripravljena končati vojno, je rekel. O grožnjah Moskve s protiukrepi pa je dejal, da so »grožnje Rusije znane, so ritual, ki se ponavlja in nas ne gane«.
Golob je dejal, da Slovenija razume Belgijo kot manjšo državo in njeno bojazen pred izpostavljenostjo, zaradi česar da potrebuje določena jamstva. Dejal pa je tudi, da so zamrznjena ruska sredstva najmočnejše orodje v rokah Evrope za doseganje miru v Ukrajini. Vsem članicam EU – morda z eno izjemo – je ta cilj skupen, je dejal, »le poti do tja se razlikujejo«.
Belgija vztraja pri svojem in njen premier Bart De Wever je zdaj v pismu predsednici evropske komisije zapisal, da bi takšna uporaba zamrznjenih ruskih sredstev lahko celo ogrozila morebitni mirovni načrt za Ukrajino. Evropska komisija naj bi na belgijske pomisleke odgovorila v prihodnjih dneh. Cilj sicer je, da dogovor evropski voditelji dosežejo na vrhu sredi decembra.
»Orban že lep čas ne igra za evropsko ekipo«
Soglasen najbrž ne bo, saj je pričakovati madžarsko nasprotovanje. Premier Viktor Orban je danes na obisku v Moskvi in tudi o tem so povprašali Merza in Goloba. Slovenski premier je o Orbanu dejal, da »se bojim, da že lep čas ne igra za evropsko ekipo« in da tudi zato posvetovanja o Ukrajini v evropskem svetu potekajo mimo njega. »Deluje v lastnem interesu, niti ne v interesu svoje države,« je dejal.
Merz je spomnil, da je bil Orban na obisku v Moskvi že takoj po madžarskem prevzemu predsedovanja svetu EU julija lani in da je bil s svojimi pogledi na doseganje miru v Ukrajini neuspešen. So pa tistemu obisku sledili »eni najhujših ruskih napadov v Ukrajini«, je dejal nemški kancler in izrazil upanje, da tokrat ne bo tako.
Merz je o Ukrajini tudi dejal, da neuravnotežen mirovni načrt ne bo prinesel miru, s čimer je očitno mislil na nedavni ameriški predlog v 28 točkah, ki so ga potem spremenili in ima zdaj 19 točk. Golob je tega označil za primeren temelj za konkretne pogovore.
Slovenski premier je tudi povedal, da sta z Merzem govorila o sodelovanju v obrambni industriji, zeleni tehnologiji in inovacijah.
