Šlo je za modul iz programiranja v okviru vladnega programa prekvalifikacij, ki naj bi sodelujočim na predavanjih odprl pot do služb na področju kibernetske varnosti in programiranja. Izobraževanja se je udeležilo 41 študentov, ki so se na predmet vpisali z željo po novem začetku v karieri, namesto kakovostnega predavanja pa so dobili predavanja, pripravljena z umetno inteligenco. Tako je predavatelj že na prvem srečanju zgolj predvajal predstavitev powerpoint, besedilo na diapozitivih pa je bral računalniško generirani glas – umetna inteligenca. Glas je bil predavateljevemu tako podoben, da študenti sprva sploh niso prepoznali, da predavanja vodi umetna inteligenca (UI).

Sumljivi znaki, detektorji UI in neroden odziv univerze

Študenti so znake uporabe umetne inteligence opazili šele, ko se je v gradivih začela pojavljati ameriška angleščina, datoteke so imele nenavadna imena, vsebina pa je bila generična in plitva. Včasih so naleteli celo na sklicevanje na ameriško zakonodajo, čeprav je šlo za britanski program. V enem od posnetih predavanj se je nato med razlago zgodilo nekaj povsem nenavadnega: glas, ki je predstavljal snov, je za približno trideset sekund preskočil v španski naglas, nato pa se vrnil v britanskega. Za študente je bil to dokaz, da ne poslušajo človeka, temveč sistem za sintezo govora.

Po pritisku študentov je vodja programa obljubil, da bosta zadnje predavanje vodila dva predavatelja brez uporabe UI.

Časnik The Guardian je gradivo z letošnjega predavanja preveril z dvema komercialnima detektorjema umetne inteligence (Winston AI in Originality AI). Oba sta pri več predstavitvah in nalogah pokazala »zelo visoko verjetnost, da so besedila generirana z umetno inteligenco«. James, eden izmed udeležencev izobraževanja, je dejal, da je zaradi načina, kako je bilo predavanje izvedeno, izgubil zaupanje v program in ljudi, ki ga vodijo. Boji se, da je »porabil dve leti življenja na tečaju, ki je bil izveden na najcenejši mogoč način«. Ob tem opozarja na dvojna merila univerze, saj ta študentom prepoveduje uporabo umetne inteligence pri nalogah (in to tudi preverja), hkrati pa dovoljuje, da predavanja vodi ista tehnologija.

»Del življenja se mi zdi izgubljen«

Po pritisku študentov je vodja programa obljubil, da bosta zadnje predavanje vodila dva predavatelja brez uporabe UI, vendar je bila za študente to le simbolična gesta. James je povedal, da je v srednjem življenjskem obdobju in si novega »resetiranja« kariere ne more več privoščiti. »Zdaj imam občutek, da sem ujet v programu, ki ni izpolnil obljub. Zdi se mi, kot da mi je bil del življenja vzet,« pravi. Owen, prav tako udeleženec izobraževanja, pa dodaja, da se je na študij vpisal, ker je želel resnično razumeti temelje programiranja, ne zgolj sedeti »pred gradivom, za katero veš, da ni vredno časa. Medtem bi se lahko učil kaj boljšega ali pa preprosto vprašal chatGPT.«

Študenti so znake uporabe umetne inteligence opazili šele, ko se je v gradivih začela pojavljati ameriška angleščina, datoteke so imele nenavadna imena, vsebina pa je bila generična in plitva.

Univerza v pisnem odgovoru sicer vztraja, da so »akademski standardi in učni izidi na programu ostali zagotovljeni« ter da podpira »odgovorno in etično uporabo digitalnih tehnologij«. Poudarja, da orodja umetne inteligence »lahko podpirajo pripravo gradiv, ne nadomeščajo pa akademske strokovnosti«. Na vprašanje, ali bodo proti profesorju, ki je celotno predavanje prepustil umetni inteligenci, kakor koli ukrepali, ni odgovorila.

Kot še poudarjajo študenti, ne nasprotujejo sami tehnologiji, vendar se ne morejo znebiti občutka, da je bila njihova želja po znanju zamenjana za bližnjico, ki je univerzi prihranila čas in denar, njim pa vzela to, na kar so računali – pristen, živ stik s predavateljem.

Priporočamo