Dober mesec pred avstrijskimi parlamentarnimi volitvami se kljub še počitniškemu času začenja z vse bolj visokimi obrati vrteti predvolilni boj strank. Že več mesecev kaže na volilno zmago skrajno desne Svobodnjaške stranke (FPÖ) Herberta Kickla. Dobila naj bi med 27 in 30 odstotki glasov, kažejo zadnja merjenja javnega mnenja. Cilj Kickla, 55-letnega politika iz Beljaka, ki FPÖ vodi tri leta, je jasen: po junijski – sicer tesni – zmagi na evropskih volitvah, kjer je slavil z manj kot odstotno točko naskoka pred Ljudsko stranko, želi na parlamentarnih volitvah dobiti še mandat za sestavo nove avstrijske vlade. Že sedaj je FPÖ del vladajočih koalicij v zveznih deželah Zgornja Avstrija, Spodnja Avstrija in Solnograško.
Dve oviri do kanclerskega položaja
Ankete trenutno tudi kažejo, da bi zdaj vladajoča Ljudska stranka (ÖVP) kanclerja Karla Nehammerja, ki Avstriji vlada v koaliciji z Zelenimi, postala druga najmočnejša politična sila z okoli 23 odstotki glasov, podoben odstotek pa napovedujejo tudi opozicijskim socialdemokratom (SPÖ). Torej bi bil Kickl vsaj na papirju v najboljšem položaju za sestavo vlade. Vendar pa glede na avstrijsko ustavno ureditev zmaga na volitvah še zdaleč ni zagotovilo, da bo najmočnejša stranka dobila tudi mandat za sestavo vlade. In tudi če ga, je potem treba najti partnerje za sestavo koalicije.
Obe oviri sta, kar se tiče FPÖ, kar visoki. Mandat podeljuje predsednik države Alexander Van der Bellen in ni rečeno, da bi ga podelil evroskeptični in Rusiji naklonjeni Kicklovi stranki, ki je tudi ena od ustanovnih članic skrajno desne politične skupine Patriotov Evrope v evropskem parlamentu. Drugo vprašanje je, ali bi Kickl v primeru mandatarstva uspel h koalicijskemu sodelovanju privabiti druge stranke. Na socialdemokrate, liberalni Neos in Zelene ne more računati, saj te jasno izključujejo povezovanje s skrajno desnico. Tako bi bila edina potencialna koalicijska partnerica Ljudska stranka. Stranski sta bili že trikrat skupaj v koaliciji: po volitvah leta 1999, ko je Ljudsko stranko vodil Wolfgang Schüssel, FPÖ pa koroški deželni glavar Jörg Haider, po naslednjih volitvah leta 2002 in v prvi vladi kanclerja Sebastiana Kurza v letih 2017–19.
S kom v koalicijo?
Vodja Ljudske stranke, kancler Nehammer, za zdaj izključuje koalicijo s FPÖ pod vodstvom Herberta Kickla. Dvoumno pa dodaja, da je v stiku s številnimi razumnimi politiki v FPÖ, zaradi česar sodelovanja s svobodnjaki v naslednji vladi ne izključuje. Cordon sanitaire sodelovanja s skrajno desnico torej v Avstriji ni povsem trden. Na to volilce opozarjajo tudi socialdemokrati. »Modro-črni se zavzemajo za razgradnjo demokracije in uničenje socialne države. Napadajo večino tega, na kar smo v Avstriji upravičeno ponosni,« je že pred časom dejal zvezni izvršni direktor stranke Klaus Seltenheim in spomnil na razgradnjo socialnih pravic državljanov, predvsem v zdravstvu.
Kot spreten politik si sicer Nehammer odprto pušča tudi vnovično vladno sodelovanje z Zelenimi, saj da so skupaj premostili številne krize. Vendar pa se ta čas kot morda najverjetnejša (matematična in programsko sorodna) koalicija po volitvah omenja zveza Ljudske stranke, socialdemokratov in levičarskega Neosa, ki mu javnomnenjske ankete napovedujejo okoli 10 odstotkov glasov.
Napovedi Nehammerja o morebitni vnovični koaliciji z Zelenimi so sicer kar precej optimistične, saj bo koalicija volitve dočakala močno skregana pri več vprašanjih. Nazadnje se je zatresla, ko je ministrica za okolje Leonore Gewessler v Bruslju podprla evropsko zakonodajo o obnovi narave, čeprav ji je kancler nasprotoval. Prav s svojo podporo, ki jo je Nehammer hotel v Bruslju celo izpodbijati, je omogočila sprejetje te ključne evropske zakonodaje.
Kaj zagovarja FPÖ?
Kickl in njegova FPÖ se predstavljata s sloganom Najprej Avstrija. Stranka se opredeljuje za socialno in domoljubno politično silo. Če bodo zmagali na volitvah, ne bodo višali davkov, napoveduje vodja FPÖ. Do socialnih storitev bodo upravičeni samo še državljani Avstrije, s čimer namerava Kickl prihraniti milijardo evrov. Stranka bi ustavila sprejemanje azilantov, uvedla bi ostrejše kazni za tihotapce ljudi, omogočila bi vračanje migrantov na avstrijskih mejah. Prav zaostritev azilne politike je najbolj izdelana od vseh 20 točk strankinega programa.
Svobodnjaki napovedujejo izstop iz sodelovanja v projektu evropskega zračnega ščita, torej zračne zaščite celine, kar bodo države financirale skupaj. Stranka zagovarja prednost temeljnih ustavnih načel suverenih držav pred evropskim pravom. V programu se dotikajo tudi polpretekle zgodovine. »Beneševi dekreti in določbe Avnoja, ki kršijo človekove pravice, ter z njimi povezani zakoni o amnestiji so v humanistični Evropi nesprejemljivi in jih je treba razveljaviti v interesu pravičnosti za razseljene, umorjene in razlaščene ljudi,« so zapisali v programu.