Tiskovni predstavnik talibanov Abdul Kahar Balki je po srečanju, ki je zaradi varnosti potekalo na nerazkriti lokaciji, sporočil, da so bili pogovori del procesa za vzpostavitev zaupanja med stranema. »To je bil zgodovinski obisk, saj je delegacija Islamskega emirata prvič obiskala EU in imela z državami članicami pogovore v Bruslju,« je dejal Balki. Dejal je tudi, da so govorili o mogoči ponovni vzpostavitvi konzularnih storitev za afganistanske državljane v Evropski uniji ter o mogočem »procesu dostojnega vračanja« afganistanskih državljanov iz EU.
Evropska komisija je vsebino pogovorov, na katerih so sodelovali predstavniki petnajstih članic, opisala precej ožje, namreč »o vračanju in ponovnem sprejemu«. EU je delegacijo iz Kabula povabila na obisk zaradi vprašanja vračanja Afganistancev, ki so v Evropski uniji nezakonito, še posebno tistih, ki jih obravnavajo kot varnostno grožnjo. Prvi sestanek o tem je potekal že januarja v Afganistanu, v komisiji pa dosledno govorijo o tehnični naravi pogovorov, na katerih niso sodelovali politiki držav članic, da ne bi nastal vtis priznavanja režima.
Komisija: samo uresničujemo željo članic
Vseeno je obisk dvignil veliko prahu med kritiki talibanov, ki so se na oblast v državi vrnili po ameriškem vojaškem umiku iz države leta 2021, odtlej pa je njihovo vladavino od vseh članic Združenih narodov uradno priznala le Rusija. Tiskovni predstavnik evropske komisije Markus Lammert je o kritikah dejal, da pogovori »v nobenem pogledu ne pomenijo priznanja« talibanskega režima. V evropski komisiji poudarjajo, da ji je vzdrževanje »operativnih stikov« z dejanskimi oblastmi v Afganistanu naložil evropski svet, torej voditelji držav članic zaradi vprašanja vračanja zavrnjenih migrantov oziroma prosilcev za azil.
Iz te države je trenutno v Evropski uniji največ prošenj. Po odstotku zavrnjenih država ni visoko, je pa takšnih primerov vse več, ker države članice zaostrujejo nacionalne migracijske politike. To sproža zahteve po procesu za vračanje ljudi. Interes za to, da evropska komisija uredi vprašanje z Afganistanom, naj bi izkazalo 20 članic.
Terjali bi odgovornost in sodelovali
Obisk delegacije talibanov je bil mogoč potem, ko je belgijsko zunanje ministrstvo ta teden izdalo vizume za petčlansko delegacijo. Sicer je po lastnih besedah zelo omejilo njihovo veljavnost - na en sam dan in samo na Belgijo.
To ni pomirilo kritikov, med katerimi so nevladne organizacije in več evropskih poslancev. »Evropske države spodkopavajo verodostojnost obsojanja talibanskih zlorab. Na eni strani od njih zahtevajo odgovornost, na drugi z njimi sodelujejo pri prisilnem vračanju Afganistancev,« so zapisali v Human Rights Watch. V Centru za evropske politične študije pa so zapisali, da »Evropa trguje s svojo dušo v zameno za migracijski dogovor« ter da gre za »veliko napako: najmanj, kar se bo zgodilo, je zmanjšanje zmožnosti političnega pritiska, v najslabšem primeru pa gre za normalizacijo režima, ki izvaja ločevanje po spolu in teror.« Opozorili so še, da Mednarodno kazensko sodišče išče dva voditelja talibanov zaradi zločinov proti človečnosti.
