Predsednik evropskega sveta Antonio Costa bo ta teden obiskal šest balkanskih držav, ki niso članice EU, si pa tja želijo. Njegova turneja, ki jo je v ponedeljek začel v Bosni in Hercegovini, je priprava na petkov vrh EU-zahodni Balkan, ki bo potekal v črnogorskem Tivatu v Boki Kotorski. To bo eden najpomembnejših sestankov regije v zadnjih letih sploh, na njem pričakujejo vse voditelje najpomembnejših članic EU, tudi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, nemškega kanclerja Friedricha Merza, italijansko premierko Giorgio Meloni, španskega premierja Pedra Sancheza, prav tako predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen in seveda Costo. Ni izključeno, da bodo Črni gori, ki je zdaj najbližje polnopravnemu članstvu v EU, v petek odobrili vstop ob pogoju, da vsaj nekaj let ne bi imela pravica veta na odločitve, ki se sprejemajo s soglasjem. Vsekakor pa je za širitev EU potrebno soglasje vseh 27 držav članic, ki ga po vstopu Hrvaške leta 2013 ni bilo več mogoče doseči.
Zelo pomemben vrh
Vse druge države zahodnega Balkana, ki bodo imele tudi svoje voditelje v Tivatu, glede izvedenih reform zaostajajo za Črno goro. Gre za Albanijo, Severno Makedonijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Kosovo. Iz milijarde evrov vrednega sklada za rast in razvoj zato nekatere ne dobijo obljubljenega deleža.
Kot opozarja dobri poznavalec Balkana dr. Faris Kočan, bo vrh v Boki Kotorski zelo pomemben v luči tega, da bi prihodnje leto lahko v Franciji prišla na oblast skrajna desnica, ki bi povsem ustavila že tako neuspešen proces širitve. Morda je zato najrealnejši nemški kancler Merz, ki za omenjene balkanske države predlaga nekakšen status opazovalca v EU. S tem bi tudi že postale del enotnega trga, podobno, kot sta bili Avstrija in Švedska, preden sta postali polnopravni članici.
Črna gora nosi zastavo
Kje je torej šesterica držav na poti proti članstvu v EU?
Črna gora, ki tudi z organizacijo tokratnega vrha zaznamuje 20 let, odkar je postala samostojna država, je v zadnjih letih s svojo mlado ekipo na oblasti zelo napredovala v pristopnih pogajanjih in velja za kandidatko, ki je najmanj oddaljena od članstva v EU. »Ko sem se nedavno pogovarjal z visokimi uradniki iz Črne gore, so mi dejali, da delajo tudi po 14 ur na dan, ker hočejo izvesti potrebne reforme,« pravi dr. Kočan. V Podgorici zdaj upajo, da se bodo voditelji članic v Boki Kotorski zavezali k članstvu Črne gore v EU do leta 2028. V resnici Črna gora s svojega pol milijona prebivalcev ne bi predstavljala večjega finančnega problema v EU, tistim v EU, ki so proti migrantom, pa se ni bati večjega vala priseljevanja. Je pa vsako novo članstvo izziv z drugih vidikov, organizacijskih, tehničnih in vsega drugega, kar članici pripada, od evropskega komisarja do evropskih poslancev.
Albanija si prav tako prizadeva izpolniti zahteve EU na področju vladavine prava, pravosodja in boja proti korupciji. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je nedavno izjavila, da je Albanija v »zadnji fazi pristopnih pogajanj«. Dr. Kočan vendarle meni, da je vlada Edija Rama že predolgo, to je 13 let, na oblasti, tako da ne zna odpraviti sedanje prakse vladanja, katerega del je korupcija. Rama sicer pravi, da je njegova vlada pripravljena storiti vse, da bi Albanija postala članica EU. »Mi smo fanatiki EU,« je rekel nedavno.
Severno Makedonijo že dolgo ovira spor z Bolgarijo. Premier Hristijan Mickoski, ki je voditelj nacionalistične populistične stranke VMRO-DMNE, vseskozi ponavlja, da njegova stranka ne more sprejeti ustavnih sprememb, kot jih zahteva sporazum med Skopjem in Sofijo iz leta 2022. Bolgarija pa pri tem dogovoru vztraja. Gre pravzaprav za francoski predlog kompromisa, po katerem bi morala Severna Makedonija v ustavi priznati bolgarsko manjšino. Mickoski pravi, da bi se na tak način začela bolgarizacija Makedoncev.
Kosovo bi težko vstopilo v EU že zato, ker nekatere članice EU ne priznavajo njegove samostojnosti. Poleg tega se premier Albin Kurti, ki zdaj ni mogel sestaviti vlade, zato bodo v nedeljo v državi spet volitve, vse bolj oddaljuje od Zahoda. Sprejema namreč enostranske ukrepe proti srbski manjšini in ne spoštuje bruseljskega dogovora z EU o skupnosti srbskih občin.
Bosna in Hercegovina močno zaostaja z reformami in je v težavah tudi zaradi razklanosti države na njen srbski in bošnjaško-hrvaški del. Ima globoke institucionalne probleme, v teh dneh pa po odstopu Christiana Schmidta tam pričakujejo izvolitev novega visokega predstavnika mednarodne skupnosti.
Vučić naj bi tokrat prišel
Srbiji naj bi Costa med turnejo namenil morda največ pozornosti, poudarjajo balkanski mediji. Beograd bo obiskal v četrtek. Država, ki je pred leti štela za tisto, ki je najbolje na poti k EU in je odpirala nova pogajalska poglavja, zadnja leta ni pokazala pravega napredka na področjih vladavine prava, svobode medijev in neodvisnosti sodišč. Poleg tega je, če ne upoštevamo Belorusije, edina evropska država, ki ne izvaja sankcij proti Rusiji. Predsednik Aleksandar Vučić, ki ga konec leta čakajo parlamentarne volitve, pa ob povzdignjenih obrveh Bruslja krepi sodelovanje s Kitajsko, kjer je bil prejšnji teden na obisku.
Vučić je sicer decembra lani bojkotiral vrh EU-zahodni Balkan v Bruslju v znak protesta, ker EU s Srbijo ni odprla novega pogajalskega sklopa, prejšnji mesec pa se tudi ni udeležil srečanja evropske politične skupnosti v armenskem Erevanu (gre za srečanje voditeljev vseh evropskih držav, ne samo članic EU). Tokrat naj bi v Tivat prišel in poskušal izboljšati odnose z voditelji pomembnih evropskih držav ter pokazati, da je članstvo v EU še vedno cilj Srbije. Če ga le preveč ne ujezi poročilo o kandidatkah, ki ga bo v sredo potrjeval evropski parlament in kjer Srbijo kritizirajo na račun slabe kartoteke pri vladavini prava, izvajanju reform in odnosov s Kosovom.
