Po poročanju Wall Street Journala (WSJ) so v zadnjih mesecih po Evropi aretirali več deset mladih, nekateri so stari komaj 14 let, ki so osumljeni načrtovanja napadov na koncertne dvorane, nakupovalna središča in verske objekte.
V ospredju Belgija in Velika Britanija
Glede na podatke velja Belgija za državo, kjer so bili v tretjino vseh primerov terorizma med letoma 2022 in 2024 vključeni mladoletniki. V Veliki Britaniji pa je kar vsak peti osumljenec mladoleten. Med pandemijo se je število aretacij v vseh starostnih skupinah zmanjšalo, razen pri mladostnikih, kjer je ostalo enako ali celo naraslo, poročajo tuji mediji.
»Novost je število mladih, ki neposredno sodelujejo pri načrtovanju nasilnih napadov, vključno z zelo mladimi posamezniki,« je za WSJ povedal Thomas Renard, direktor Mednarodnega centra za boj proti terorizmu v Haagu. Dodal je, da so skoraj vsi radikalizirani prek spleta in da se proces odvija bistveno hitreje kot nekoč: leta 2002 je bil povprečen čas radikalizacije 16 mesecev, danes pa zadostujejo že tedni.
Primer iz Belgije
Primer sodobnega mladega ekstremista je 19-letni Abdul Kerim Gadaev, čečenski begunec, ki mu trenutno sodijo v Belgiji. Po deportaciji očeta v Rusijo je postal odtujen in v šoli neuspešen. Preko interneta se je povezal z vrstniki in se z njimi pogovarjal predvsem o političnih in verskih temah. »Bil sem 24 ur na dan na telefonu,« je dejal.
Februarja 2023 se je pridružil skupini na aplikaciji Signal, kjer so, med njimi tudi 13-letniki, načrtovali napad. Med tarčami je bila bruseljska koncertna dvorana Botanique. Gadaev naj bi bil pripravljen sodelovati, če bi bil napad dobro organiziran.
Kdaj spletna retorika postane nevarnost
Marca 2024 je belgijska policija Gadaeva aretirala. Njegova obramba trdi, da je bila njegova retorika na spletu le »nastop«, kar odpira pomembno vprašanje: kdaj sovražni govor preide v resnično nevarnost?
»Soočamo se z izjemno zapletenimi primeri in globino radikalizacije, ki presega preteklost,« je opozorila Vicki Evans, vodja britanske protiteroristične policije. Ob tem je tehnološka podjetja pozvala, naj prevzamejo večjo odgovornost.
Tudi strokovnjakinja za spletno radikalizacijo Julie Ebner se strinja, da imajo družbena omrežja in umetna inteligenca (UI) na mlade velik vpliv. »UI in algoritmi danes opravljajo delo karizmatičnega rekruterja, le stokrat učinkoviteje,« je opozorila.
Primerov, kjer so mladi soudeleženi v terorističnem napadu ali ga celo načrtujejo sami, je veliko, opozarjajo strokovnjaki. Med bolj znanimi je aretacija 14-letnice iz Črne gore v Avstriji, ki je domnevno načrtovala napad na »nevernike«. Pri njej so našli sekiro, nož in propagandno gradivo Islamske države. V istem letu so aretirali njenega vrstnika, ki je načrtoval napad na železniško postajo. Trije drugi najstniki so lani pripravljali napad na koncerte Taylor Swift na Dunaju.
Medtem ko se ZDA spopadajo s strelskimi pohodi v šolah, je v Evropi glavni motiv za radikalizacijo verski fanatizem. Po besedah profesorja Petra Neumanna z londonskega King’s Collegea je bilo v prvih osmih mesecih po začetku vojne v Gazi v Evropi zaradi terorizma aretiranih 60 islamističnih skrajnežev, od tega kar dve tretjini najstnikov.
