Pri pogajanjih med svobodnjaško in ljudsko stranko za sestavo vlade se že nekaj časa precej zatika. Kar nekajkrat se je zdelo, da so spodletela, in tudi zdaj še zdaleč ni gotovo, da se bodo dogovorili. Svobodnjaška stranka, ki je v pogajanja vstopila s pozicije zmagovalca na lanskih parlamentarnih volitvah, tako ne skopari z ambicijami pri delitvi ministrskih resorjev in je na listo zahtevanih postavila tudi tiste, ki so bili tradicionalno v rokah ljudske stranke, tako tudi finančno ministrstvo in ministrstvo za notranje zadeve. Poleg tega hoče imeti Herbert Kickl s svobodnjaki v svojih rokah kanclerjev urad, pod katerega trenutno sodijo tudi vse evropske zadeve, ter roko nad mediji, socialo, zdravstvom, integracijo in športom. Apetiti, ki so za ljudsko stranko nesprejemljivi.
Svobodnjaki naj bi, kot so včeraj poročali avstrijski mediji, sicer že stopili korak nazaj in ljudski stranki ponudili zunanje ministrstvo, pod katerega bi vrnili evropske zadeve, ki jih je leta 2017 tedanji kancler Sebastijan Kurz preselil v kanclerjev urad. Če bi ljudska stranka ta predlog sprejela, bi morala v kanclerjevem uradu ostati področja ustave in deregulacije. A najbolj spornega vprašanja s tem ne bi rešili, za ljudsko stranko je namreč nesprejemljivo, da bi imeli svobodnjaki v rokah oba ključna resorja, notranje ministrstvo in finance, pri čemer so nazadnje iz pogajalskega tabora te stranke prihajali signali, da bi se morda bili pripravljeni odreči finančnemu ministrstvu, nikakor pa ne obema.
Svobodnjaki bi odpravili pravico do azila
Vendar pa prerivanja pri ministrstvih še zdaleč niso najtežji kamni spotike v pogajanjih, kar kaže tudi 223 strani obsežen tajni dokument, nekakšen protokol o stanju pogajanj, o katerem so včeraj poročali avstrijski mediji. Iz njega je mogoče razbrati, da sta si pogajalski strani tudi pri mnogih vsebinskih vprašanjih še vedno precej daleč narazen. Res je, da omenjeni dokument prikazuje stanje pogajanj s 4. februarja, in morebiti je pogajalcem do včeraj kakšno od razlik uspelo zmanjšati, a svobodnjaki pri svojih zahtevah preoblikovanja države in njenih mednarodnih odnosov streljajo iz vseh topov.
Največ nesoglasja je pri zunanji politiki in kompetencah Evropske unije. Ne glede na to, da je evropska konvencija o človekovih pravicah v Avstriji v rangu ustave, je Kickl prepričan, da je obsoletna in ni več v duhu časa, hkrati bi svobodnjaki ukinili pravico do azila, za azil bi lahko po njihovem na evropskih tleh zaprosili le Evropejci. Poleg tega bi uzakonili doslej nezakonito vračanje beguncev v sosednjo državo, ne da bi jim zagotovili možnost azilnega postopka, trn v peti pa so jim tudi razsodbe mednarodnih sodišč, po njihovem mnenju bi jih morala Avstrija ocenjevati s stališča nacionalnih interesov in jih, če se le da, preprosto ignorirati. Težave imajo svobodnjaki tudi s štirimi temeljnimi svoboščinami Evropske unije, še posebej jih moti prost pretok ljudi, zavzemajo se za to, da bi na meje postavili žične ograje. Sedanjim prosilcem za azil bi avtomatično odrekli pravico do pridobitve državljanstva, za vse druge pa podaljšali »čakalno dobo« za njegovo pridobitev. Pogajalski strani se ne strinjata niti glede širitve Evropske unije, svobodnjaki ji v celoti nasprotujejo, še posebej pa ji nasprotujejo, če je država v vojni, pri čemer ciljajo na Ukrajino.
Precej bolj kot v zunanji politiki pa so si pogajalci obeh strani enotni pri nekaterih vprašanjih notranje politike. Tako so že dosegli soglasje, s katerim bi starost, pri kateri mladostniki kazensko odgovarjajo za svoja dejanja, znižali s 14 na 12 let, strinjajo pa se tudi v nameri, da prepovejo zakrivanje z ruto v javnih službah in za dekleta, mlajša od 14 let, v vseh šolah. Zadnji tovrsten poskus je pred štirimi leti preprečilo ustavno sodišče.
