V manj kot dveh mesecih je začasni de facto voditelj Sirije Ahmed Al Šara, poveljnik zmagovite milice Hajat Tahrir Al Šam, postal na zahodu sprejemljiv voditelj. Njegov zaščitni znak so črna obleka, črna kravata in pristrižena brada. Tudi ženskim obiskovalkam daje roko, če le želijo. Nekdanji alkaidovec, ki z začasno vlado naglo spreminja državo v tržno gospodarstvo, je v minulih tednih dosegel nekaj zavidljivih rezultatov, a največji izziv v krhkem tranzicijskem obdobju ostaja varnostne narave, in to na več ravneh. Vsaj del Sirije bo do nadaljnjega ostal okupiran. Izraelski obrambni minister Israel Katz je sporočil, da bo vojska za nedoločen čas ostala na zasedenem ozemlju na gori Hermon, od koder je Damask na dosegu izraelskega topništva. Nezaupanje do novega voditelja Sirije je v Izraelu globoko.
Težavno vzpostavljanje varnosti
Več zahodnih in bližnjevzhodnih držav se je s svojimi veleposlaništvi v minulih tednih vrnilo v Damask. EU je novi Siriji dala priložnost in bo v določenih sektorjih začasno zamrznila sankcije, ki so bile vzpostavljene proti Asadovemu režimu. Zamrznitev sankcij je sicer odvisna od stanja človekovih pravic v državi. Zunanji minister Asad Al Šaibani zagotavlja, da bo spoštovanje človekovih pravic dobilo mesto v novi sirski ustavi, katere pripravo bodo zaupali posebni vključujoči ekspertni skupini. Sam prehod v demokracijo bi sicer po ocenah trenutnih oblastnikov utegnil trajati štiri leta. Pri Al Šari, v nekdanji Asadovi palači, si medtem tuji diplomati podajajo kljuko. Včeraj se je tam mudila ruska delegacija, prvič po padcu Asadovega režima. Želja Moskve ostaja, da bi obdržala pomorsko vojaško oporišče v Tartusu in letališko bazo v Hmeimimu pri Latakiji.
Ob naporih za odpravo zahodnih sankcij in zagon trgovinske menjave z državami Perzijskega zaliva so ključni izzivi nove administracije preprečiti varnostne grožnje v poasadovi Siriji. V državi že več tednov na alavitskih območjih ob Sredozemlju in v Homsu potekajo racije novih varnostnih organov – prvi rekruti v vojski so že prestali usposabljanje – med skupinami nekdanjega vladajočega režima. Z močno vojaško prisotnostjo pogosto likvidirajo ali zajamejo njihove pripadnike, ki nočejo izročiti orožja. Hkrati potekajo racije v laboratorijih kaptagona, sintetične droge, s katero se je financiral Asadov režim, ki jo je preprodajal po celotnem Bližnjem vzhodu.
Poleg tega prihaja do številnih obračunavanj uporniških milic z nekdanjimi pripadniki režima in zunajsodnih pobojev. Po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice je bilo v vaseh okoli Homsa v zadnjih tednih ubitih vsaj 35 pripadnikov nekdanjega režima. Nova oblast je najmanj en napad opisala kot delo kriminalne tolpe, katere pripadniki so se izdajali za državne varnostne sile.
Novačenje Kurdov
Al Šaro pa čaka še veliko težje vprašanje – končanje bojev kurdskih milic in proturških sil na severu države. V boje se vpleta še Turčija z napadi na položaje kurdske milice YPG. Al Šara je s kurdskimi milicami že imel pogovore o končanju bojev in njihovi vključitvi v sirske varnostne sile. Pri Kurdih za to obstaja načelni interes, vendar želijo zagotoviti, da bo Sirija v prihodnje decentralizirana država in bodo na severu ohranili avtonomijo. Tega pa nikakor noče Turčija, ki v tem vidi nevarnost za jugovzhod države. Tam bi utegnila Kurdska delavska stranka PKK v naslednjih tednih po navodilih zaprtega voditelja Abdulaha Öcalana položiti orožje. V AKP in njihovi koalicijski partnerici MHP pravijo, da je prišel čas za to.
ZDA so že decembra lani umaknile tiralico za Al Šaro in se odločile za sodelovanje z novo sirsko administracijo. Prejšnja administracija Joeja Bidna je nekoliko omilila sankcije proti Siriji, a skupino Hajat Tahrir Al Šam vseeno ohranila na seznamu terorističnih skupin. To pa ni bila ovira, da novim oblastnikom ne bi posredovali obveščevalskih podatkov, da pripravlja Islamska država napad na šiitsko mošejo v bližini Damaska. Prav na osnovi teh podatkov so napad preprečili.
Kakšno bo sodelovanje Al Šare z novim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je še odprto. Zamrznitev ameriške tuje pomoči je močno prizadela tudi Sirijo, kjer so med državljansko vojno ZDA na uporniških območjih financirale številne razvojne projekte. Al Šara je novemu predsedniku ob inavguraciji čestital in izrazil željo po izboljšanju meddržavnih odnosov ter oblikovanju partnerstva v obojestransko korist.
