Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes skupaj s 75 turškimi gospodarstveniki v Zagrebu, kjer se je pogovarjal s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem in premierjem Andrejem Plenkovićem, končal balkansko turnejo. V torek se je v Sarajevu sestal z vsemi tremi člani predsedstva Bosne in Hercegovine, v sredo pa v Beogradu s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem.
Uspehi na turneji
Obiski vseh treh držav so bili namenjeni tudi krepitvi gospodarskih stikov. Sicer je Erdogan Bosni in Hercegovini (BiH) odprl turški trg, a Turčija ima kar petkrat večjo trgovino s Srbijo. Glede turških investicij je razlika še večja. Vučić je dejal, da zagotavljajo Srbiji 10.000 delovnih mest. Vesel je tudi Erdoganove obljube, da bo pozimi Turčija omogočila Srbiji nakup azerbajdžanske elektrike.
Tudi srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik je izjemno naklonjen Erdoganu, saj ga je imenoval prijatelj BiH in srbskega naroda. »Nikoli v predsedstvu ni bilo take soglasnosti v pogovoru z nekim tujim voditeljem,« je dejal Dodik, ki pričakuje od Turčije denar za avtocesto Sarajevo–Beograd.
V BiH in Srbiji je prišlo tudi do dogovora, da bodo za potovanje v Turčijo in v obratni smeri dovolj osebne izkaznice. Erdoganov obisk v BiH pa je gotovo tudi podpora bošnjaški vladajoči stranki SDA pred bližajočimi se volitvami v BiH.
Turki se ne vračajo na Balkan
Še ko je bil v BiH, so iz Zagreba zaman pritiskali na Erdogana, naj posreduje, da bi samo občine s hrvaško večino izbirale hrvaške predstavnike v predsedstvo BiH in dom narodov. Za bosanske Hrvate je nesprejemljivo, da te njihove predstavnike izvolijo Bošnjaki. Tako je na primer z glasovi Bošnjakov član predsedstva levosredinski Hrvat Željko Komšić in ne voditelj nacionalistične HDZ Dragan Čović (ki je bil pred 35 leti jugoslovansko usmerjen in se je podpisoval v cirilici).
Vsekakor je pretirano trditi, da sedanja turneja odraža Erdoganovo težnjo po prevladi na Balkanu ali celo, da se Turki vračajo na Balkan. Turčija je za to prešibka, česar se v Ankari zavedajo. Erdogan hoče le imeti dobre odnose z balkanskimi državami in ostati zaščitnik tamkajšnjih muslimanov. Je pa res, da se Turčija v svoji zunanji politiki rada opira na dediščino velike osmanske države, ki je nekoč segala od Alžirije do Irana in od Budimpešte do Sudana. A tu gre predvsem za krepitev gospodarskih stikov s temi deli sveta, Erdoganova propaganda pa pri tem zna poskrbeti za tiste domače volilce, ki ne morejo pozabiti »svoje« slavne preteklosti.
