Carigrajsko javno tožilstvo je po osmih mesecih preiskav aretiranega župana Ekrema Imamogluja opravilo temeljito nalogo. Po spomladanski aretaciji in naslednjih dejanjih vladi zvestega sodstva vse kaže, da se spopad z največjim opozicijskim nasprotnikom predsednika Recepa Tayyipa Erdogana premika v naslednjo fazo – sodni proces. Imamogluja utegne doleteti krepka kazen, dolga nekaj sto let.
Tožilstvo je danes namreč predstavilo obsežno obtožnico, dolgo kar 3900 strani. V njej se vrstijo očitana kazniva dejanja, povezana s korupcijo in organiziranim kriminalom. Imamoglu naj bi zagrešil 142 kaznivih dejanj, zaradi česar tožilec zanj predlaga 2352 let zapora. Če bo sodišče po koncu sodnega procesa sledilo tožilcu, to vendarle še ne bo najdaljša dosojena kazen v Turčiji.
Ta je pred dvema letoma doletela Faruka Fatiha Özerja, ustanovitelja propadle kriptoborze Thodex, ki je svoje vlagatelje oškodovala za dve milijardi dolarjev. Özer je dobil 11.196 let zapora za prevaro in vodenje kriminalne organizacije. Najdaljša znana zaporna kazen na svetu je bila sicer dosojena Chamoyju Thipyasoju iz Tajske – leta 1989 je dobil 141.078 let zapora zaradi prevare z vzpostavljeno ponzijevo shemo.
Tožilstvo nasprotnika predsednika Recepa Tayyipa Erdogana med drugim obtožuje ustanovitve in vodenja kriminalne združbe ter podkupovanja in pranja denarja. Sprejetje obtožnice na sodišču velja za formalnost. Ko bo obtožnica sprejeta, mora sodišče določiti datum sojenja.
Očitki korupcije so le eni izmed mnogih, ki so se v minulih mesecih zgrnili nad Imamogluja. Oktobra so proti njemu vložili obtožbo zaradi vohunjenja v zvezi s preiskavo njegove politične kampanje in poslovnežem, ki je bil julija aretiran zaradi domnevnega izvajanja obveščevalnih dejavnosti v imenu tujih vlad. Imamogluja obtožujejo, da je prenesel osebne podatke prebivalcev Carigrada, da bi zagotovil mednarodno financiranje svoje kampanje. Prav tako je obtožen žaljenja članov vrhovnega volilnega sveta in ponarejanja diplom ter dokumentov.
