Jarosław Kaczyński, predsednik desne nacionalne-konservativne stranke Pravo in pravičnost (PiS), se je te teme prvič dotaknil konec junija, na dan, ko je v Varšavi potekala največja poljska parada ponosa. Svojim podpornikom je v mestu Włocławek dejal: »Imamo osnovno znanje iz biologije, vemo, da je spol določen na ravni kromosomov. V skrajnem primeru je treba opraviti operacijo, a to ne pomeni, da bo po tej operaciji moški ženska in ženska moški.« Pogledal je na uro in zasmehljivo povedal množici, da levičarji mislijo, da če je »ura je pol petih, sem bil pred tem moški, zdaj pa sem ženska«. Od takrat se je Kaczyński večkrat vrnil k tej temi in se posmehoval situacijam, v katerih oseba želi moško ime spremeniti v žensko. Osebno je napadel tudi Anno Grodzko, prvo poljsko transspolno poslanko, ki je bila v parlamentu od leta 2011 do 2015. Doslej se drugi člani vladajoče stranke niso pridružili retoriki Kaczyńskega proti transsplonim osebam, prav tako jo provladni mediji še niso veliko povzemali, kar nakazuje na to, da morda še ni bila sprejeta dokončna odločitev o tem, ali naj to postane glavna tema parlamentarne volilne kampanje.
Žal to ni prvič, da se poljska vlada spravlja nad skupnost LGBT+. Pred dvema letoma je namreč predsednik Andrzej Duda, ki je naklonjen stranki PiS, vodil kampanjo za ponovno izvolitev, ta pa je temeljila na boju proti tako imenovani »ideologiji LGBT+,« poudarek pa je bil na trans osebah. Sicer pa je bilo eno od njegovih prvih dejanj, ko je leta 2015 postal poljski predsednik, veto na predlog zakona, ki bi trans osebam olajšal pridobitev pravnega priznanja – to je trenutno mogoče doseči le z uporabo vrzeli, v kateri trans oseba toži svoje starše, ker so jim ob rojstvu določili napačen spol, kar je pogosto dolgotrajen in zelo težaven proces.
Odkar je PiS na oblasti, so transaktivisti prenehali s kakršnim koli vladnim zagovorništvom, saj ocenjujejo, da je to v najboljšem primeru nesmiselno in v najslabšem primeru kontraproduktivno. Namesto tega se raje osredotočajo na ozaveščanje in empatijo v poljski družbi.
Ankete sicer kažejo, da se v poljski družbi povečuje toleranca do istospolno usmerjenih, vendar pa obstaja nevarnost, da bo transfobija postala naslednja politična strategija. Transaktivistka in pisateljica Maja Heban ocenjuje, da Kaczyński zdaj sprobava omenjeno strategijo, da bi ugotovil, če deluje, še preden se začne uradna kampanja.
Emilia Wiśniewska iz Trans-Fuzja, poljske organizacije za zagovorništvo transseksualcev, je dejala: »Mnogi ljudje že poznajo nekoga, ki je gej ali biseksualec, in težko je pripraviti ljudi, da sovražijo svoje prijatelje ali sosede. Trans osebe so še vedno manj razumljene in manj sprejete, zato smo boljša tarča.« Povedala je tudi, da je zločine in sovraštva proti trans osebam sicer težko izmeriti, vendar pa opaža, da se je v zadnjih dveh letih povečalo število primerov nasilja in sovražnega govora.
Krzysztof Śmiszek, poslanec z opozicijske stranke Nova levica in vodja parlamentarne skupine za enakost LGBT+, se je strinjal, da med velikimi deli družbe »homofobija ne odmeva tako kot je nekoč«. Dejal je, da verjame, da bo Kaczyński z veseljem širil sovraštvo, če bo v tem videl politično korist. Sovražno retoriko so v stranki namreč že uporabljali med množičnimi begunskimi migracijami 2015. »Poljske leta 2022 ni več tako enostavno manipulirati s homofobijo. Kaczyński zato zavestno ni izbral celotne skupine LGBT+, ampak se bo osredotočil le na transspolne osebe,« je še dodal.
Poljska pa pri napadih na LGBT+ osebe ni edina. Na Madžarskem, kjer so tudi najbližji evropski zavezniki PiS, je predsednik vlade Viktor Orbán vodil napad na »ideologijo spola«, njegova vlada pa je leta 2020 prepovedala pravno priznavanje spola v uradnih dokumentih.
