Drugi dan vrha EU v Bruslju so prišle na dan velike razlike med državami članicami pri pogajanjih o višini proračuna za obdobje 2028–2034, o čemer morajo članice sprejeti odločitev najkasneje do decembra 2027. Ciprsko predsedstvo je predlagalo dvoodstotno znižanje predloga proračuna v vrednosti skoraj 2000 milijard evrov, ki ga je lani poleti predstavila evropska komisija. »Predlog je še bolj neustrezen kot tisti, ki ga je prvotno predlagala evropska komisija, zato se z njim nikakor ne strinjamo,« je denimo izjavil Pedro Sanchez, premier Španije, ki je neto prejemnica evropskih sredstev.
Severne bogate države, ki so kot neto plačnice v proračun sicer v manjšini, pa zahtevajo še večje znižanje. Nemški kancler Friedrich Merz je novinarjem dejal: »Predlagani proračun je očitno zelo previsok. Treba ga bo znižati. Pogovoriti se moramo o prihodkih EU, saj lahko damo samo toliko denarja, kot ga imamo. Spet bi pozval Unijo, naj se ne zadolžuje preveč.« Mladi nizozemski premier Robert Jetten je nastopil z argumentom, da je treba zmanjšati davčno obremenitev evropskega gospodarstva in tako poskrbeti za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnem trgu. Nemčija, Nizozemska, skandinavske države in še nekatere druge članice, ki poskušajo tehnološko konkurirati Kitajski in ZDA, so nezadovoljne tudi zato, ker se v proračunu namenja več sredstev za kmetijstvo in kohezijsko politiko na račun podpore raziskavam in inovacijam.
Slovenski premier Janez Janša je podobno kot večina drugih voditeljev držav neto prejemnic zagovarjal proračun, kot ga je predlagala evropska komisija. Sicer se boji, da bodo sredstva za kohezijo in evropsko kmetijsko politiko žrtev pritiskov s strani bogatih članic, pa tudi čedalje višjih stroškov za obrambo. Za TV Slovenija je dejal, da bo najbrž prišlo do dokončnega dogovora na vrhu EU decembra letos.
Proračunske razprave bi se lahko zelo zapletle, če bi se podaljšale v leto 2027, saj bodo prihodnje leto volitve v Franciji, kjer bi lahko na oblast prišla nepredvidljiva skrajna desnica, pa tudi v Italiji, na Poljskem, v Španiji, Grčiji, Estoniji, na Finskem in Slovaškem.
Ko je odšel Zelenski, je izbruhnil prepir
Četrtek zvečer, prvi dan vrha EU v Bruslju, so voditelji držav članic hoteli nameniti vprašanju, kako nastopiti ob čedalje večji prevladi Kitajske v svetovnem gospodarstvu. Najprej pa so z Volodimirjem Zelenskim počastili začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino. Ukrajinski predsednik je izkoristil priložnost in pozval EU, naj pospeši zaplembo ruskega premoženja, ki je v njenih državah članicah, ter poveča finančno pomoč Ukrajini.
A ko je Zelenski zapustil zasedanje, so se udeleženci začeli prepirati glede vprašanja, ali in kako naj poskuša EU navezati stike s Putinom in z vprašanjem, kdo iz EU ali Evrope naj vodi morebitna pogajanja. Skratka, tudi brez proruskega Viktorja Orbana, ki se prvič po letu 2010 ni udeležil vrha EU, ne gre brez sporov glede ukrajinske vojne.
mmanuel Macron in Friedrich Merz sta namreč ostro kritizirala predsednika evropskega sveta Antonia Costo, ker je njegov šef urada Pedro Lourtie v zadnjih tednih po telefonu dvakrat poklical v Kremelj. Menda se je s tem odzval na zahtevo Zelenskega, naj EU prevzame vlogo glavnega posrednika, potem ko je ZDA zamotila vojna z Iranom. Eden od sodelavcev Coste je potem rekel, da so hoteli »samo vzpostaviti kanal komunikacije z Rusijo, da bi ga imeli, ko bi prišel pravi trenutek«.
Voditelja Francije in Nemčije sta prepričana, da zdaj ni pravi čas za pogajanja s Putinom in da bi morale pogajanja s Kremljem voditi Francija, Nemčija in Velika Britanija, torej države E3. Imela sta podporo predvsem voditeljev skandinavskih držav. Velika večina udeležencev vrha pa je bila na strani Coste. Giorgia Meloni in Donald Tusk sta na primer zavračala format E3 in zahtevala E5, v katerem bi bili tudi Italija in Poljska. Nekateri, denimo belgijski premier Bart De Wever, so tudi poudarjali, da je treba najprej ugotoviti, ali se Putin sploh hoče pogajati.
Moskva zavrača Evropo
Sicer že od začetka vojne z Iranom konec februarja, ko so ZDA opustile vlogo aktivnega posrednika med Moskvo in Kijevom, Evropa namerava prevzeti glavno vlogo v za zdaj neuspešnem mirovnem procesu, iz katerega jo je pred tem izključeval Donald Trump. V Moskvi pa očitno vsaj za zdaj zavračajo dialog z Evropo, ki jim gotovo ne bo poslala tako prijetnega pogajalca, kot je bil nepremičninar Steve Witkoff, Trumpov posebni odposlanec. »Pravi cilj evropskih voditeljev ni pogajanje z Rusijo in reševanje temeljnih vzrokov konflikta, ampak ohranjanje režima Zelenskega za nadaljnje spopade z Rusijo,« je v svojem zadnjem članku zapisal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Evropski voditelji naj bi hoteli predvsem preprečiti poraz ukrajinske vojske. Lavrov pa je tudi svaril pred možnostjo jedrske vojne v primeru neposrednega spopada med Rusijo in Natom.