Putina to očitno ni vznemirilo. Po besedah treh virov blizu ruskemu predsedniku, s katerimi se je pogovarjal Reuters, Putin načrtuje nadaljevanje vojne, dokler Zahod ne bo sprejel temeljnih ruskih zahtev. Te je kasneje v grobem potrdil tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov: demilitarizacija Ukrajine in njena nevtralnost v zunanji politiki, mednarodno priznanje, da so vse ukrajinske regije, ki si jih je Rusija priključila leta 2014 (Krim) in leta 2022 (Doneck, Herson, Lugansk in Zaporožje), ruske, ter umik vseh gospodarskih sankcij proti Rusiji.
Kako se je spreminjal odnos med Trumpom in Putinom?
Dogodki v zadnjem tednu so pokazali, da je Trump izgubil zaupanje v Putina in možnost, da z njim doseže veliki dogovor o hitrem končanju vojne v Ukrajini ter umiku sankcij. Predvolilnih Trumpovih napovedi, da bo »vse rešil v 24 urah«, se nihče več ne spominja.
Takoj po Trumpovi inavguraciji januarja mu je Vladimir Putin poslal uradno čestitko in sporočil, da je pripravljen na dogovor glede končanja vojne. Trump je takrat umaknil izjavo o 24 urah za končanje vojne, je pa zatrdil, da je realen rok 30 dni.
Februarja je ameriški odposlanec Steven Witkoff odšel v Moskvo na pogajanja o izmenjavi zapornikov, s čimer se je formalno ponovno vzpostavila neposredna komunikacija med Rusijo in novo administracijo v Beli hiši. Dan pozneje sta se Trump in Putin pogovarjala po telefonu. Teme so bile vojna v Ukrajini, energetska varnost in morebitna srečanja. Oba voditelja sta ocenila, da je bil pogovor dober, Trump pa je sporočil, da ima Putin iskrene namene ustaviti vojno, in začel kritizirati Ukrajino, ker jo želi podaljšati. Nasprotoval je njenemu članstvu v Natu in kritiziral predsednika Zelenskega zaradi »nepopustljivosti«.
Zadnji dan februarja se je v Beli hiši pred kamerami zgodil tudi znameniti prepir med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Trump se je nato marca s Putinom večkrat pogovarjal po telefonu. Ponovno so se pogajali o možni prekinitvi ognja v Ukrajini, izmenjavi zapornikov in rusko-ukrajinskih pogajanjih s posredovanjem tretjih držav. Konec marca je prišlo tudi do prvega sestanka med Ukrajino in Rusijo na najvišji ravni v Carigradu. Trump je takrat namignil, da bi se srečanja lahko udeležil, če bi se pokazale možnosti za preboj v pogajanjih, kar pa se ni zgodilo.
V naslednjih dveh mesecih ni bilo premikov, je pa še naprej potekala telefonska komunikacija. Hkrati je Trump vse pogosteje omenjal, da se mu zdi, da Putin noče miru. Junija je Trump prvič opisal pogovore s Putinom kot »konstruktivne, a premalo produktivne«. Poleg tega je Putin zavrnil tristransko srečanje z Zelenskim, ki ga je Trump poskušal udejanjiti.
V začetku julija je Trump ostro napadel Putina zaradi okrepljenih napadov na ukrajinska mesta, ruski predsednik pa je nato sporočil, da se njegova država ne bo odpovedala svojim vojaškim ciljem. Ameriški predsednik je takrat objavil rok 50 dni.
»Putin ga vleče za nos«
Začetni prijateljski odnosi so se tako v slabih šestih mesecih odločno poslabšali. »Putin Trumpa vleče za nos, to je jasno vsem, ki malo bolje poznajo Rusijo in Kremelj,« je za Reuters dejal Mikhail Komin, ruski analitik, ki živi na Dunaju. »Samo kupuje čas, da doseže svoje cilje, pri tem pa pazi, da Trumpa ne draži preveč in da ta ostane nevtralen oziroma ne poveča pošiljk orožja Ukrajini,« je dodal.
To je mnenje, ki ga delijo številni analitiki. Hkrati dvomijo, da bo Trump vztrajal pri svojih grožnjah. »Trump spreminja stališča skoraj vsak teden. Videli smo že vrsto njegovih ultimatov, ki niso spremenili situacije, sankcije, s katerimi grozi, pa bi bolj kot komu drugemu lahko škodovale ameriškemu gospodarstvu,« je za Reuters povedala Jennifer Kavanagh iz ameriškega mislišča Defense Priorities in dodala, da od te Trumpove napovedi ne pričakuje ničesar, še najmanj pa spremembe razmer na terenu.
Tudi vodilni svetovni mediji v svojih analizah pišejo, da je odnos med voditeljema očitno prišel do novega poglavja. Londonski Time navaja, da Trump nikoli ni poslušal svojih obveščevalcev, ker misli, da lahko prepriča Putina, naj popolnoma spremeni politiko. Washington Post piše, da Trumpova strategija, poimenovana »eskalacija do deeskalacije«, pri Putinu ne bo delovala, ker doma politično ni ogrožen.
