Na Finskem pričakujejo zelo tesen izid parlamentarnih volitev. Tri stranke, med njimi vladajoči socialdemokrati (SDP) premierke Sanne Marin, se potegujejo za zmago. Po zadnjih javnomnenjskih anketah v boju za 200 poslanskih mest v eduskunti najbolje kaže desnosredinski opozicijski stranki Kokoomus (Stranka nacionalne koalicije), ki naj bi dobila 19,8 odstotka glasov. Skrajna nacionalistična in evroskeptična Stranka Fincev je v anketah druga z 19,5 odstotka podpore, vladajoči socialdemokrati pa tretji z 18,7 odstotka glasov.
Ta trojica se je tudi na volitvah pred štirimi leti tesno razvrstila na prvih treh mestih. Tedaj se je tudi prvič zgodilo, da nobena stranka ni dosegla več kot dvajset odstotkov glasov.
Kakšna bo nova koalicija?
Vse tri stranke, ki lahko zmagajo, so že sedele v različnih vladah. V vsakem primeru čaka zmagovalko težko sestavljanje vladne koalicije. Njena sestava pa bo odvisna predvsem od rezultata manjših strank, tudi sedanjih koalicijskih partneric socialdemokratov. Te so bile kar štiri: Sredinska stranka, Zelena liga, Levo zavezništvo in Švedska ljudska finska stranka. Izključeno ni niti, da bi Finsko vodila manjšinska vlada.
Je pa že jasno, da s skrajno desno Stranko Fincev zagotovo ne bi šla v vlado večina sedanjih koalicijskih strank. Marinova je to izključila zaradi njene protimigrantske retorike in jo označila za rasistično. Enako so storili Zelena liga, Levo zavezništvo in Švedska ljudska finska stranka. Bolj bi bilo mogoče, da se Stranka Fincev poveže z Nacionalno stranko, ki ji v anketah kaže najbolje in s katero so že bili skupaj v vladi.
Stranki Marinove sicer javnomnenjske raziskave napovedujejo za dve odstotni točki boljši rezultat kot pred štirimi leti. To je presenetljivo, saj je bila Marinova bolj priljubljena v tujini kot doma, koalicija pa se je v zadnjem času večkrat znašla v težavah, predvsem zaradi sodelovanja Sredinske stranke z opozicijo pri določenih vprašanjih. Sredinska stranka sedaj izključuje sodelovanje z aktualnimi koalicijskimi strankami po volitvah. In če ne bi bilo ruske grožnje in nepredvidljivih varnostnih razmer, zaradi katerih so se Finci odločili za članstvo v Natu in za končanje nevtralne drže, aktualna vlada po mnenju mnogih analitikov sploh ne bi dočakala konca mandata.
Največ o javnih financah
Velik del volilne kampanje, v kateri so prevladovale socialne teme, je sicer predstavljala kritika javne porabe vlade pod vodstvom socialdemokratov, povečanega proračunskega primanjkljaja (dobrih 7 milijard evrov) in visokega javnega dolga (144 milijard evrov). V času Marinove se je primanjkljaj povečal za 6 odstotnih točk BDP in znaša 71 odstotkov BDP, kar je sicer krepko pod evropskim povprečjem (93 odstotkov BDP). Zaradi tega sta najmlajšo premierko na svetu, ki ima 37 let, napadala voditelja obeh glavnih tekmic socialdemokratov. Vodja Stranke nacionalne koalicije Petteri Orpo in voditeljica Stranke Fincev Riikka Purra sta Marinovi očitala potratnost in napovedala, da bosta v primeru vodenja naslednje, 77. finske vlade zmanjšala javno porabo. Orpo je poskušal volilce prepričati tudi z obljubami o ustvarjanju novih delovnih mest. Marinova pa pravi, da bi ravnotežje v javnih financah vzpostavljala z dvigom davkov.
Malo verjetno pa je, da bi nacionalistka Riikka Purra lahko postala premierka, tudi če bi njena stranka zmagala. Potencialnih koalicijskih partnerjev namreč nima veliko. V tej volilni kampanji njena stranka tudi ni več mogla pridobivati podpore s svojimi stališči do migracije, saj ta tema ni prevladala, ampak so bile bolj v ospredju visoke cene energentov in življenjskih potrebščin.
